FKKT

Prof. Urška Lavrenčič Štangar je doktorirala iz kemije na Univerzi v Ljubljani leta 1996.

Doktorska disertacija na področju sol-gel kemije materialov je bila izvedena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer je nadaljevala raziskave anorganskih tankih plasti in hibridnih organsko-anorganskih gelov za uporabo v elektrokemijskih napravah. V letih 2001-2003 je delovala na Tehnični univerzi na Dunaju, Inštitutu za kemijo materialov, in sicer z raziskavami na mezostrukturiranih tankih plasteh silicijevega dioksida (Lise Meitner in Marie Curie financiranje). Univerzi v Novi Gorici se je pridružila leta 2005, kjer je bila leta 2013 izvoljena v naziv redne profesorice za kemijo. Bila je vodja Laboratorija za raziskave v okolju od leta 2009 do 2013 in dekanja Fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici od leta 2013 do 2016. Leta 2016 se je zaposlila na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je redna profesorica za področje anorganske kemije in vodi nacionalni raziskovalni program "Kemija za trajnostni razvoj".

Leta 2006 je prejela državno Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Poleg pedagoškega dela je vključena v raziskovalne projekte na področju fotokatalize. Bila je predsednica organizacijskega odbora JEP 2013 konference (3rd European Symposium on Photocatalysis). Njena ekspertiza vključuje pripravo in karakterizacijo materialov v obliki tankih plasti in prahov ter njihovo vlogo v okoljskih tehnologijah.

Je so-urednica pri znanstveni reviji “Chemical Engineering Journal” in ocenjevalka pri presojah vlog za akreditacijo študijskih programov pri NAKVIS. Objavila je več kot 140 znanstvenih člankov, 5 patentov in ima več kot 3400 citacij (h-index 34, sept. 2022).