Iskanje ...
Drugostopenjski magistrski študijski program BIOKEMIJA traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant je:
Študijsko področje: (42) vede o živi naravi.
KLASIUS-P klasifikacija: Biokemija (4212).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Biokemija (0512).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Biokemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo sposobni samostojno nadgrajevati znanje pridobljeno na dodiplomski in magistrski stopnji, bodo imeli poglobljeno znanje na področju biokemije, bodo imeli sposobnosti in veščine, s katerimi bodo zadostili pogojem za zaposlitev kot poklicni biokemiki v farmacevtski, kemijski in drugih z biokemijo povezanih industrijah ter v javnem sektorju in bodo pridobili takšen standard znanj in kompetenc, s kakršnimi bodo lahko vstopili v tretji cikel sklopov predavanj oziroma programov.
sposobnost uporabe znanja, razumevanja in sposobnosti reševanja problemov v novih oziroma neznanih okoljih, v širših (multidisciplinarnih) okoljih, povezanih z vedami o življenju;
- sposobnost uporabe različnih naprednih metod pri reševanju novih problemov na področju biokemije;
- sposobnost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju novih problemov na področju biokemije;
- sposobnost uvajanja mljaših sodelavcev v laboratorijsko delo;
- sposobnost samostojnega načrtovanja in izvedbe biokemijskih analiz in eksperimentov;
- razumevanje meja zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
- komuniciranje rezultatov in sodelovanje v skupini strokovnjakov;
- sposobnost izvedbe manjšega raziskovalnega projekta s področja biokemije, ki bi lahko bil primeren za objavo v ustrezni periodiki.
V magistrski študijski program BIOKEMIJA se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja biokemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
V programu se predvideva 40 vpisnih mest za redni študij, 6 vpisnih mest za tujce in 2 vpisni mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 vpisni mesti za vzporedni študij.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Za kandidate pod točko a)
Za kandidate pod točko b)
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Biokemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Biokemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
| 1. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 1. semester | ||||||||||
| Dolinar | Tehnologija DNA | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Djinović Carugo, Plavec | Metode določanja 3D strukture makromolekul | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Lah | Biofizikalna kemija I | 45 | 10 | 20 | 75 | 5 | 150 | |||
| Novinec | Biokemija večceličnih sistemov | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Štefane | Bioorganska kemija | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmet 1 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 210+i | 55+i | 110+i | 450 | 30 | 900 | ||||
| 2. semester | ||||||||||
| Turel | Bioanorganska kemija | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Rogelj, Župunski | Molekularna humana genetika | 40 | 20 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Gunčar | Bionanotehnologija | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Dolinar | Sintezna biologija | 30 | 25 | 20 | 75 | 5 | 150 | |||
| Novinec | Interakcije bioloških molekul | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmet 2 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 160+i | 105+i | i | 110+i | 450 | 30 | 900 | |||
| Skupaj 1. letnik | 370+i | 160+i | i | 220+i | 900 | 60 | 1800 | |||
| 2. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 3. semester | ||||||||||
| Magistrsko delo | 450 | 450 | 30 | 900 | ||||||
| Izbirni predmet 3 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 450 | 525 | 35 | 900 | ||||||
| 4. semester | ||||||||||
| Izbirni predmet 4 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Magistrsko delo | 300 | 300 | 20 | 600 | ||||||
| Skupaj | i | i | i | i | 300+i | 375 | 25 | 900 | ||
| Skupaj 2. letnik | i | i | i | i | 750+i | 900 | 60 | 1800 | ||
| Skupaj oba letnika | 370+i | 160+i | i | 220+i | 750+i | 1800 | 120 | 3600 | ||
| Izbirni predmeti | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Križaj | Biološke membrane | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Marš | Biokemija bolezni človeka | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Breznik | Biokemija raka | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Župunski | Genomska biologija | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Turk | Izbrana poglavja iz biomedicinske kemije | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
Plavec, Djinović Carugo | Moderni in komplementarni pristopi v strukturni biologiji | 40 | 10 | 25 | 75 | 5 | 150 | |||
| Lah | Biofizikalna kemija II | 30 | 20 | 25 | 75 | 5 | 150 | |||
| Prosen | Bioanalizna kemija | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Dolinar | Molekularna biotehnologija | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Štefane, Iskra | Biološko pomembne spojine | 30 | 45 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Turel | Biološko aktivni kovinski kompleksi | 15 | 15 | 45 | 75 | 5 | 150 | |||
| Predmeti drugih programov* | 75 | 5 | 150 | |||||||
| *Študent v času študija lahko izbere za 6 ECTS splošnih izbirnih predmetov. | ||||||||||
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz prvega letnika, od tega obvezno opravljene naslednje izpite iz predmetov 1. letnika: Tehnologija DNA, Metode določanja 3D strukture makromolekul in Biofizikalna kemija I (skupno 15 KT od 50 KT).
Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov: Tehnologija DNA in Biofizikalna kemija I (skupno 10 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.
Magistrski študijski program 2. stopnje Biokemija je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Biokemija je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Biokemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Biokemija. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.
O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:
10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem
Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.
Študijske obveznosti se lahko ocenjujejo tudi z ocenami: opravil z odliko, opravil ali ni opravil.
Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja: