FKKT

Temeljni cilji magistrskega študijskega programa Kemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo:

• na temeljih znanja iz dodiplomskega študija razvili razširjeno znanje in razumevanje kemije, ki jim bo omogočilo originalnost ter razvoj in uporabo idej pri raziskovalnem delu;
• imeli kompetence, primerne za zaposlitev na delovnih mestih profesionalnih kemikov v kemijski in sorodnih industrijah in javnih službah;
• pridobili dovolj visok standard znanj, kompetenc in učnih veščin, ki jih potrebujejo za samostojen nadaljnji študij;

• sposobnost uporabe znanja, razumevanja in zmožnosti reševanja problemov v novih, neobičajnih okoliščinah znotraj širših (ali multidisciplinarnih) okolij, povezanih s kemijskimi znanostmi;
• sposobnost integracije znanja in obvladanja kompleksnosti ter formuliranja presoje kljub omejenim informacijam; ob tem pa se zavedati etične odgovornosti uporabe znanja in presoje;
• sposobnost jasnega in nedvoumnega sporočanja znanja, sklepov in utemeljitev, ki te sklepe podpirajo, tako strokovni kot nestrokovni javnosti v domačem in angleškem jeziku;
• študijske veščine, potrebne za veživljenjsko učenje in stalen, avtonomen, samousmerjevalen in odgovoren  lastni strokovni razvoj.

- poglobljeno znanje in razumevanje dejstev, konceptov, principov in teorij glavnih kemijskih disciplin;
- uporaba tega znanja za reševanje kemijskih problemov tudi v novih okoliščinah z inovativno metodologijo in kritično presojo zanesljivosti rezultatov;
- sposobnost uporabiti in nadgraditi dobro eksperimentalno znanost in prakso;
- samostojno varno delo v laboratoriju in sposobnost oceniti tveganje in zagotoviti varne postopke pri rokovanju s kemikalijami;
- izvedba zahtevnih laboratorijskih postopkov in uporaba instumentov pri sintezi in analizi organskih in anorganskih substanc;
- spremljanje, opazovanje in merjenje kemijskih lastnosti, dogodkov in sprememb ter njihovo sistematično in zanesljivo zapisovanje in dokumentiranje;
- interpretacija eksperimentalnih podatkov in opazovanj, njihova povezava z ustrezno teorijo in nadgradnja enostavnejših teorij z novimi spoznanji.

V magistrski študijski program KEMIJA se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja kemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 50 vpisnih mest in 10 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce.

Za kandidate pod točko a)

• uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
• povprečna ocena predmetov s strokovnega področja kemija na prvostopenjskem študijskem programu – 60 %.

Za kandidate pod točko b)

• uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
• povprečna ocena predmetov s strokovnega področja kemija na prvostopenjskem študijskem programu – 20 %;
• povprečna ocena dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij – 40 %.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v magistrskem študijskem programu Kemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, upošteval naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
• Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v magistrski študijski program Kemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
   

Učni načrti MAG Kemija

Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz prvega letnika, od tega obvezno opravljene naslednje izpite iz predmetov 1. letnika: Fizikalna kemija II, Matematika II, Napredne inštrumentalne analizne tehnike (skupno 15 KT od 50 KT).

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov: Fizikalna kemija II, Matematika II, Napredne inštrumentalne analizne tehnike (skupno 15 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

• Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje magistrskega študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o magistrskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.

Magistrski študijski program 2. stopnje Kemija je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemija, je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemija. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.
O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Kemija 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Kemija 2021-22

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Biokemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo sposobni samostojno nadgrajevati znanje pridobljeno na dodiplomski in magistrski stopnji, bodo imeli poglobljeno znanje na področju biokemije, bodo imeli sposobnosti in veščine, s katerimi bodo zadostili pogojem za zaposlitev kot poklicni biokemiki v farmacevtski, kemijski in drugih z biokemijo povezanih industrijah ter v javnem sektorju in bodo pridobili takšen standard znanj in kompetenc, s kakršnimi bodo lahko vstopili v tretji cikel sklopov predavanj oziroma programov.

sposobnost uporabe znanja, razumevanja in sposobnosti reševanja problemov v novih oziroma neznanih okoljih, v širših (multidisciplinarnih) okoljih, povezanih z vedami o življenju;

• sposobnost samostojnega spremljanja strokovne literature na področju ved o življenju;
• sposobnost povezovanja svojega znanja in soočanja s kompleksnostjo, oblikovanja ocene na podlagi nepopolnih ali omejenih informacij, ki zajema tudi razmislek o etični odgovornosti;
• sposobnost jasnega in nedvoumnega posredovanja sklepov, znanja in argumentov strokovni in laični publiki sposobnost prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev;
• sposobnost neodvisnega in samostojnega nadaljnjega izobraževanja
   

- sposobnost uporabe različnih naprednih metod pri reševanju novih problemov na področju biokemije;
- sposobnost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju novih problemov na področju biokemije;
- sposobnost uvajanja mljaših sodelavcev v laboratorijsko delo;
- sposobnost samostojnega načrtovanja in izvedbe biokemijskih analiz in eksperimentov;
- razumevanje meja zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
- komuniciranje rezultatov in sodelovanje v skupini strokovnjakov;
- sposobnost izvedbe manjšega raziskovalnega projekta s področja biokemije, ki bi lahko bil primeren za objavo v ustrezni periodiki.

V magistrski študijski program BIOKEMIJA se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja biokemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 40 vpisnih mest in 8 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Za kandidate pod točko a)

• uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 100 %;

Za kandidate pod točko b)

• uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 60 %;
• povprečna ocena dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij – 40 %.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Biokemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Biokemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Biokemija

Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz prvega letnika, od tega obvezno opravljene naslednje izpite iz predmetov 1. letnika: Tehnologija DNA, Metode določanja 3D strukture makromolekul in Biofizikalna kemija I (skupno 15 KT od 50 KT).

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov: Tehnologija DNA in Biofizikalna kemija I (skupno 10 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

• Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za  prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.

Magistrski študijski program 2. stopnje Biokemija je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Biokemija je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Biokemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Biokemija. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.

O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Biokemija 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Biokemija 2021-22

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Kemijsko inženirstvo je usposobiti strokovnjake za poklicno kariero na področju kemijskega inženirstva, posredovati študentom znanja ter sodobna inženirska orodja, metode in tehnike, ki so potrebni a raziskovalno-razvojno delo na področju kemijskih produktov in procesov, usposobiti študente za identifikacijo in reševanje zahtevanih inženirskih problemov z uporabo inovativnih eksperimentalnih tehnik, usposobiti študente za prenašanje osvojenih znanj in sposobnosti na druge, vzgajati pri študentih komunikacijske in upravljalske sposobnosti.

Naziv magister kemijskega inženirstva bomo podelili študentom, ki so v ustreznem postopku ocenjevanja pokazali, da:
- imajo dobro podlago na glavnih področjih kemijskega inženirstva, solidno znanje kemije ter zadostno znanje matematike in fizike;

• so pridobili takšen standard znanj in kompetenc, s katerimi bodo lahko vstopili v tretji cikel sklopov predavanj oziroma programov;
• so sposobni analize, sinteze in razumevanja vpliva tehniških rešitev na okoljske in socialne odnose;
• so sposobni učinkovito komunicirati, tudi v angleščini, in uporabljati moderna predstavitvena orodja;
• so sposobni delati v multidisciplinarnih skupinah;
• so sposobni razumeti načela vodenja in razumeti poslovno prakso;
• so sposobni razumeti svojo poklicno in etično odgovornost;
• so sposobni samostojnega učenja in imajo potrebo po vseživljenjskem učenju.
• imajo poglobljena znanja za konceptualno, razvojno, načrtovalsko, raziskovalno in vodstveno dejavnost pri reševanju bolj kompleksnih problemov.

Diplomanti:
- bodo znali varno delati v laboratoriju in sami izvajati ocene tveganja;
- bodo razumeli in znali razložiti meje zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
- bodo sposobni zbirati in interpretirati relevantne znanstvene podatke in sprejemali
- odločitve, ki zahtevajo globok razmislek o relevantnih znanstvenih in etičnih vprašanjih;
- so uspešno izvedli raziskovalni projekt;
- so sposobni posredovati v slovenskem ali tujem jeziku informacije, ideje, probleme in rešitve dobro informirani javnosti;
- so bolj spretni v sposobnostih prve stopnje,
- so sposobni uporabiti poglobljena znanja pojavov za izgradnjo naprednejših modelov,
- so sposobni uporabiti ustrezno programsko opremo in druga napredna orodja,
- so sposobni uporabiti koncepte dinamike procesov,
- so sposobni izvesti naprednejše eksperimente in podati naprednejše tolmačenje rezultatov,
- so sposobni analizirati, ocenjevati in primerjati relevantne alternative v izbrani specializaciji,
- so sposobni sintetizirati in optimirati nove rešitve.

V magistrski študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja kemijsko inženirstvo ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 30 vpisnih mest in 6 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce. Če število prijavljenih kandidatov presega število vpisnih mest je omejitev vpisa.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
Za kandidate pod točko a)

• doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija.

Za kandidate pod točko b)

• doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija - 75%
• doseženo povprečno oceno dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij - 25%.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Kemijsko inženirstvo, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja.
O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijsko inženirstvo, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75% obsega predmeta in najmanj 75% vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Kemijsko inženirstvo

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega mora imeti zbranih 60 kreditnih točk iz predhodnega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in opravil izpite iz predmetov Raziskovalno delo, Kataliza in heterogeni reakcijski sistemi in Kemijsko inženirska dinamika, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

• Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje 2. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 120 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o magistrskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za  prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.

Magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.

Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemijsko inženirstvo je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.

O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Kemijsko inženirstvo 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Kemijsko inženirstvo 2021-22

Temeljni cilj druge stopnje univerzitetnega študijskega programa Tehniške varnosti je usposobiti strokovnjake, ki se bodo znali na osnovi analize tveganja strateško vključevati v procese in bodo lahko varnostna vprašanja obravnavali in analizirali pred izvedbo projektov znali raziskovati na področju varnosti, požarne varnosti in okoljske varnosti in s tem vplivali na stanje varnosti kot stroke in znanosti.

• strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov,
• usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
• sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov
• razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju,
• sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem
• iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela,
• sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki mu omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu, tudi na področju projektov, ki so povezani z  varnostno prakso,
• razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost,
• sposobnost sodelovanja pri  načrtovanju novih varnejših procesov in oblikovanju varnejših proizvodov,
• usposobljenost za spremljanje strokovne - znanstvene literature na svojem področju ter za prenos analitičnih izsledkov v prakso,
• usposobljenost za raziskovanje in produciranje novih znanj s področja tehniške varnosti.

– poznavanje procesov, metod dela, pogojev in razmer, ki zagotavljajo varnost pri delu;
– poznavanje in učinkovito uporaba metod preprečevanja onesnaževanja okolja, požarov, poškodb in zdravstvenih okvar;
– poznavanje osnov ekonomike (cena varnosti), ergonomije, psihologije,
– poznavanja učnih metod in postopkov za uvajanja v varno delo;
– razumevanje vsebin tehniških in drugih predpisov, ki se nanašajo na podjetje in tehniško varstvo okolja s poznavanjem postopkov za izvajanje teh predpisov;
– varno načrtovanje v gradbeništvu, strojništvu, pri električnih napeljavah;
– vodenje služb, ki se ukvarjajo z varstvo pri delu in požarno varnostjo;
– razvoj metod dela, ki zagotavljajo varnejše delo;
– razvijanje strokovnih znanj s področja varnosti in požarne varnosti
- sposobnost za nadzor na področju varnosti, požarne varnosti in varstva okolja.

Namen izobraževanja je doseči visoko specializiranost v poklicu, hkrati pa je izobraževanje osnova za raziskovalno delo in izobraževanje v podiplomskih programih.

V magistrski študijski program 2. stopnje Tehniška varnost se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: varnost, tehniške vede, vede o živi naravi in vede o neživi naravi ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija. Za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za vpis po točki b), se upošteva povprečna ocena prvostopenjskega študija 75 % in povprečna ocena zahtevanih opravljenih študijskih obveznosti pod točko b) 25 %.

V programu se predvideva 20 vpisnih mest za redni študij in 4 mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu druge stopnje Tehniške varnosti, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program druge stopnje Tehniške varnosti, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Tehniška varnost

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega mora imeti zbranih 60 kreditnih točk iz predhodnega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in opravil izpite iz predmetov Vodenje tveganja, Procesna varnost, Ranljivost sistemov in Raziskovalno delo, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.

Za dokončanje 2. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo skladno z določili Pravilnika o magistrski, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi druge stopnje

Magistrski študijski program 2. stopnje Tehniška varnost je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.

Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Tehniška varnost je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Tehniška varnost, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Tehniška varnost. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.

O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Tehniška varnost 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Tehniška varnost 2021-22

Temeljni cilj prenovljenega programa Kemijskega izobraževanja je usposobiti bodočeučitelje kemije za gimnazije in srednje strokovne šole, ki temeljijo na večjem obsegu kemijskega znanja. Pri tem študent pridobi dovolj široko znanje kemije, splošne in specialne didaktike in je usposobljen za pedagoško raziskovanje (raziskovanje v šoli). Le tako izobražen bo suvereno in razumljivo ter uspešno poučeval kemijo in se bo sposoben vseživljenjsko izobraževati na strokovnem in specialno didaktičnem področju, kar je v današnjem času nujno potrebno, saj se znanje na področju kemije in ostalih naravoslovnih strok podvoji v petih letih. To pa zahteva tudi neprestano razvijanje in posodabljanje specialnih didaktičnih znanj.

Magister profesor kemije:

• pozna delovanje šole in njeno vpetost v širše družbeno okolje,
• pozna zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa,
• pozna pedagoško vlogo učitelja v šoli,
• zna oblikovati jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu in znajo reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli,
• pozna proces učenja in individualne značilnosti dijakov ter dejavnike, ki spodbujajo učenje ter to upošteva pri poučevanju,
• zna oblikovati vzpodbudno učno okolje,
• pozna delo z dijaki s posebnimi potrebami,
• zna uporabljati ustrezne načine komunikacije z dijaki, starši in učitelji ter razvijati pozitiven odnos do dijakov,
• zna uporabljati različna načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi (starši),
• je usposobljen za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov dijakov,
• zna uporabljati informacijsko komunikacijsko tehnologijo,
• je sposoben načrtovati, spremljati in vrednotiti lastni profesionalni razvoj.

- pozna varnostne predpise za ravnanje s kemikalijami in laboratorijsko opremo;
- zna eksperimentalne tehnike prilagoditi šolski uporabi;
- zna kritično presoditi primernost in prenosljivost eksperimentov v šolski laboratorij ali razred;
- zna samostojno načrtovati in izvesti eksperimente za določen nivo znanja in/ali določene kemijske pojme oziroma kemijske vsebine;
- obvlada strokovni jezik, primeren za srednjo šolo;
- zna smiselno uporabljati različne modele ter preproste računalniške programe za vizualizacijo snovi in/ali abstraktnih kemijskih pojmov;
- zna uporabljati različne metode posredovanja kemijskega znanja;
- zna iz elementov kurikuluma razbrati/razlikovati med cilji, vsebino in metodami poučevanja;
- obvlada metode vrednotenja kemijskega znanja;
- pozna vertikalno povezanost učnih vsebin kemije;
- zna uporabljati in povezovati pri določeni kemijski vsebini vse štiri ravni zaznave kemijskih pojmov (makroskopsko-submikroskopsko-simbolno in osebno raven);
- je sposoben zasnovati cilje učnih enot in izbrati učne pripomočke (eksperimente, delovne liste, modele, teste znanja);
- je sposoben izvesti raziskavo v razredu, s katero vrednoti učinke posameznih metod poučevanja na znanje dijakov.

• obvlada varno delo v laboratoriju in razredu,
• pozna varnostne predpise z ravnanje s kemikalijami in laboratorijsko opremo,
• zna eksperimentalne tehnike prilagoditi za šolsko uporabo,
• zna kritično presoditi primernost in prenosljivost eksperimentov v šolski laboratorij ali razred,
• zna samostojno načrtovati in izvesti eksperimente za določen nivo znanja in/ali določene kemijske pojme oziroma kemijske vsebine,
• obvlada strokovni jezik, primeren za šolo,
• zna smiselno uporabljati različne modele ter preproste računalniške programe za vizualizacijo kemijskih snovi in/ ali abstraktnih kemijskih pojmov,
• zna uporabljati različne metode posredovanja kemijskega znanja,
• zna iz elementov kurikuluma razbrati oziroma razlikovati med cilji, vsebino in metodami poučevanja,
• obvlada metode vrednotenja kemijskega znanja,
• pozna vertikalno povezanost učnih vsebin kemije,
• zna uporabljati in povezovati pri določeni kemijski vsebini vse štiri ravni zaznave kemijskih pojmov (makroskopsko-submikroskopsko-simbolno in osebno raven),
• je sposoben samostojno izvesti učne ure v srednji šoli,
• je sposoben zasnovati cilje učnih enot in izbrati učne pripomočke (eksperimente,
• delovne liste, modele, teste znanja),
• je sposoben izvesti raziskavo v razredu, s katero vrednoti učinke posameznih metod poučevanja na znanje dijakov.

V magistrski študijski program Kemijsko izobraževanje se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij Kemija ali Biokemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

Če število prijavljenih kandidatov presega število vpisnih mest, je merilo za izbor kandidatov:
Za kandidate pod točko a)

• uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
• povprečna ocena predmetov s strokovnega področja Kemija in Biokemija na prvostopenjskem študijskem programu – 60 %.

Za kandidate pod točko b)

• uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
• povprečna ocena predmetov s strokovnega področja Kemija in Biokemija na prvostopenjskem študijskem programu – 20 %;
• povprečna ocena dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij – 40 %.

V programu se predvideva 10 vpisnih mest za državljane RS in EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce ter 10 mest za vzporedni študij. Program se bo izvajal, če bo nanj vpisanih najmanj 5 študentov.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programih Kemijskega izobraževanja, pridobljena na drugih fakultetah. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijskega izobraževanja, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Kemijsko izobraževanje

Priznavanje predmetov med študijskimi programi 2. stopnje UL FKKT

Za vpis v višji letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz predhodnega letnika.

Študijska komisija FKKT lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov Psihologija učenja in pouka, Pedagogika z andragogiko in Eksperimenti iz splošne in anorganske kemija v šoli (15 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

• Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji pri magistrskem delu in tutorji.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa. Magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.

Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemijsko izobraževanje je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje, vloži prošnjo z dokazali o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
 

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Kemijsko izobraževanje 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP MAG Kemijsko izobraževanje 2021-22