Magistrski študijski programi

Podatki o študijskem programu

Drugostopenjski magistrski študijski program KEMIJA traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Strokovni naslov, ki ga pridobi magistrant je:

  • magister kemije ali
  • magistrica kemije oziroma
  • mag. kem.

Študijsko področje: (44) vede o neživi naravi.
KLASIUS-P klasifikacija: Kemija (4420).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Kemija (0531).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.
Študijski program je po obsegu, vsebini in načinu izvedbe usklajen z evropskimi priporočili in ima mednarodni certifikat Chemistry Euromaster (European Chemistry Thematic Network Association ECTNA).

Temeljni cilji magistrskega študijskega programa Kemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo:

  • na temeljih znanja iz dodiplomskega študija razvili razširjeno znanje in razumevanje kemije, ki jim bo omogočilo originalnost ter razvoj in uporabo idej pri raziskovalnem delu;
  • imeli kompetence, primerne za zaposlitev na delovnih mestih profesionalnih kemikov v kemijski in sorodnih industrijah in javnih službah;
  • pridobili dovolj visok standard znanj, kompetenc in učnih veščin, ki jih potrebujejo za samostojen nadaljnji študij;
  • sposobnost uporabe znanja, razumevanja in zmožnosti reševanja problemov v novih, neobičajnih okoliščinah znotraj širših (ali multidisciplinarnih) okolij, povezanih s kemijskimi znanostmi;
  • sposobnost integracije znanja in obvladanja kompleksnosti ter formuliranja presoje kljub omejenim informacijam; ob tem pa se zavedati etične odgovornosti uporabe znanja in presoje;
  • sposobnost jasnega in nedvoumnega sporočanja znanja, sklepov in utemeljitev, ki te sklepe podpirajo, tako strokovni kot nestrokovni javnosti v domačem in angleškem jeziku;
  • študijske veščine, potrebne za veživljenjsko učenje in stalen, avtonomen, samousmerjevalen in odgovoren  lastni strokovni razvoj.

- poglobljeno znanje in razumevanje dejstev, konceptov, principov in teorij glavnih kemijskih disciplin;
- uporaba tega znanja za reševanje kemijskih problemov tudi v novih okoliščinah z inovativno metodologijo in kritično presojo zanesljivosti rezultatov;
- sposobnost uporabiti in nadgraditi dobro eksperimentalno znanost in prakso;
- samostojno varno delo v laboratoriju in sposobnost oceniti tveganje in zagotoviti varne postopke pri rokovanju s kemikalijami;
- izvedba zahtevnih laboratorijskih postopkov in uporaba instumentov pri sintezi in analizi organskih in anorganskih substanc;
- spremljanje, opazovanje in merjenje kemijskih lastnosti, dogodkov in sprememb ter njihovo sistematično in zanesljivo zapisovanje in dokumentiranje;
- interpretacija eksperimentalnih podatkov in opazovanj, njihova povezava z ustrezno teorijo in nadgradnja enostavnejših teorij z novimi spoznanji.

magistrski študijski program KEMIJA se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja kemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 50 vpisnih mest za redni študij, 8 vpisnih mest za tujce in 2 vpisni mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 vpisni mesti za vzporedni študij.

Za kandidate pod točko a)

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
  • povprečna ocena predmetov s strokovnega področja kemija na prvostopenjskem študijskem programu – 60 %.

Za kandidate pod točko b)

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
  • povprečna ocena predmetov s strokovnega področja kemija na prvostopenjskem študijskem programu – 20 %;
  • povprečna ocena dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij – 40 %.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v magistrskem študijskem programu Kemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, upošteval naslednja merila:

  • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
  • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
  • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
  • Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v magistrski študijski program Kemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
     

Učni načrti MAG Kemija

1. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

1. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Turel

Anorganska kemija

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Reščič

Uporaba numeričnih metod v kemiji

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Konvalinka

Matematika II

30

15

30

 

 

 

75

5

150

Prosen, Pompe, Strlič

Napredne inštrumentalne analizne tehnike

45

15

 

15

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

150+i

75+i

30+i

45+i

 

 

450

30

900

 

2. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Štefane

Organska kemija

45

 

 

30

 

 

75

5

150

Hribar Lee

Fizikalna kemija II

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Cerc Korošec, Meden

Sodobni anorganski materiali in katalizatorji

30

30

 

15

 

 

75

5

150

Gaberšček, Cerar

Elektrokemija

50

25

 

 

 

 

75

5

150

Iskra

Fotokemija in radikali

45

15

 

15

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet – splošni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

215+i

100+i

30+i

30+i

 

 

450

30

900

 

Skupaj 1. letnik

365+i

175+i

60+i

75+i

 

 

900

60

1800

 

 

Strokovni izbirni predmeti 1. in 2. letnika

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Perdih

Koordinacijska kemija

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Golobič

Analiza zgradbe kristalov

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Cerc Korošec

Termična analiza

15

15

 

45

 

 

75

5

150

Jereb

Kataliza in sodobna organska kemija

15

15

 

45

 

 

75

5

150

Grošelj

Moderne metode organske sinteze

15

30

 

30

 

 

75

5

150

Plavec

Moderne NMR metode

30

 

 

45

 

 

75

5

150

Pompe

Kemometrija

45

15

15

 

 

 

75

5

150

Kočar

Spektrokemijska analiza

30

30

 

15

 

 

75

5

150

Gros

Vode kot hidrogeološki, ekološki in analizni sistem

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Kralj Cigić, Strlič

Karakterizacija in stabilnost materialov kulturne dediščine

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Lah, Cerar, Tomšič

Eksperimentalna fizikalna kemija

30

20

 

25

 

 

75

5

150

A. Jamnik, Tomšič

Metode sipanja za določanje strukture in dinamike v nanosistemih

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Lah, Hadži

Biofizikalna kemija

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Urbič

Modeliranje kemijskih sistemov

30

 

 

45

 

 

75

5

150

Iskra

Trajnostna organska kemija

30

30

 

15

 

 

75

5

150

 

 

Splošni izbirni predmeti

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Zupan

Podjetništvo

30

 

45

 

 

 

75

5

150

 

 

Izbirni predmet iz drugih programov

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj oba letnika

410+i

175+i

30+i

135+i

 

750+i

1800

120

3600

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2. letnik, smer KEMIJA

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

3. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Hribar Lee, Podlipnik

Molekulsko modeliranje

45

 

 

30

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmeti strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

300

300

20

600

 

Skupaj

45+i

i

i

30+i

 

300+i

450

30

900

 

4. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

450

450

30

900

 

Skupaj

i

i

i

i

 

450

450

30

900

 

Skupaj 2. letnik

45+i

i

i

30+i

 

750+i

900

60

1800

 

 

2. letnik, smer MATERIALI ZA SHRANJEVANJE IN PRETVORBO ENERGIJE*

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

3. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Meden

Strukturna karakterizacija materialov

20

10

20

 

 

 

50

4

100

Genorio, Marinšek

Termična, sestavna in morfološka analiza materialov

20

10

 

15

 

 

45

3

90

Dominko

Sodobne tehnike sinteze nanomaterialov

30

 

 

15

 

 

45

3

90

Gaberšček

Elektrokemija naprav za shranjevanje energije

30

15

 

15

 

 

60

4

120

Dominko

Mehke veščine in strokovni razvoj

30

30

 

 

 

 

60

4

120

Genorio

Ogljikovi materiali za shranjevanje in konverzijo energije

45

15

 

15

 

 

75

6

150

Kolar

Analizna kemija

30

15

 

30

 

 

75

6

150

 

Skupaj

205

95

 

90

 

 

410

30

820

 

4. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

450

450

30

900

 

Skupaj

 

 

 

 

 

450

450

30

900

 

Skupaj 2. letnik

205

95

20

90

 

450

860

60

1720

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

* Vsi predmeti na tej študijski smeri se izvajajo v angleščini. Na študijsko smer se lahko vpišejo le študenti, ki so vključeni v projekt MESC+ ”Materials for Energy Storage and Conversion +”. Strokovni naslov, ki ga pridobijo magistrandi te smeri: magister/magistrica kemije materialov za shranjevanje in pretvorbo energije (okrajšano: mag. kem. mat. shran. pretv. energ.).

 

Magistrski študijski program KEMIJA 2. stopnje sodeluje z Univerzo v Strasbourgu, Francija, Fakulteto za kemijo (Université de Strasbourg (Unistra), France, Faculté de Chimie), v programu za pridobitev dvojne diplome:

– magister/magistrica kemije (mag. kem), UL FKKT

– Master Sciences et Technologie, mention Chimie, parcours Chémoinformatique, Unistra


Vpis poteka hkrati na obe fakulteti v skladu z njunimi razpisnimi pogoji. Vpisani študenti 1. letnik opravijo na UL FKKT in 2. letnik na Unistra.

 

2. letnik na UNISTRA (program za pridobitev dvojne diplome)

ECTS

 

 

1. semester

 

 

Chemoinformatics I (structure representation, chemical databases)

3

 

Chemoinformatics II (ligand-based methods, structure-activity modeling)

3

 

Chemoinformatics III

3

 

Data mining

3

 

Internet technologies

3

 

Language course: French for English-speaking students and English for French-Speaking students

3

 

Structure-based computer assisted drug design

3

 

Structural Biology and Molecular Modeling

3

 

Molecular dynamics simulations

3

 

Quantum chemistry

3

 

Skupaj

30

 

2. semester

 

 

Traineeship

30

 

Skupaj

30

 

Skupaj 2. letnik

60

 

 

Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz prvega letnika, od tega obvezno opravljene naslednje izpite iz predmetov 1. letnika: Fizikalna kemija II, Matematika II, Napredne inštrumentalne analizne tehnike (skupno 15 KT od 50 KT).

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov: Fizikalna kemija II, Matematika II, Napredne inštrumentalne analizne tehnike (skupno 15 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

  • Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
  • Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
  • Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
  • Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje magistrskega študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o magistrskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.

Magistrski študijski program 2. stopnje Kemija je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemija, je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemija. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.
O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

  • 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
  • 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
  • 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
  • 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
  • 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
  • 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

  • 10 = A
  • 9 = B
  • 8 = C
  • 7 = D
  • 6 = E
  • 5 = F (fail)

Podatki o študijskem programu

Drugostopenjski magistrski študijski program BIOKEMIJA traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant je:

  • magister biokemije,
  • magistrica biokemije oziroma
  • mag. biokem.

Študijsko področje: (42) vede o živi naravi.
KLASIUS-P klasifikacija: Biokemija (4212).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Biokemija (0512).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Biokemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo sposobni samostojno nadgrajevati znanje pridobljeno na dodiplomski in magistrski stopnji, bodo imeli poglobljeno znanje na področju biokemije, bodo imeli sposobnosti in veščine, s katerimi bodo zadostili pogojem za zaposlitev kot poklicni biokemiki v farmacevtski, kemijski in drugih z biokemijo povezanih industrijah ter v javnem sektorju in bodo pridobili takšen standard znanj in kompetenc, s kakršnimi bodo lahko vstopili v tretji cikel sklopov predavanj oziroma programov.

sposobnost uporabe znanja, razumevanja in sposobnosti reševanja problemov v novih oziroma neznanih okoljih, v širših (multidisciplinarnih) okoljih, povezanih z vedami o življenju;

  • sposobnost samostojnega spremljanja strokovne literature na področju ved o življenju;
  • sposobnost povezovanja svojega znanja in soočanja s kompleksnostjo, oblikovanja ocene na podlagi nepopolnih ali omejenih informacij, ki zajema tudi razmislek o etični odgovornosti;
  • sposobnost jasnega in nedvoumnega posredovanja sklepov, znanja in argumentov strokovni in laični publiki sposobnost prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev;
  • sposobnost neodvisnega in samostojnega nadaljnjega izobraževanja
     

- sposobnost uporabe različnih naprednih metod pri reševanju novih problemov na področju biokemije;
- sposobnost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju novih problemov na področju biokemije;
- sposobnost uvajanja mljaših sodelavcev v laboratorijsko delo;
- sposobnost samostojnega načrtovanja in izvedbe biokemijskih analiz in eksperimentov;
- razumevanje meja zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
- komuniciranje rezultatov in sodelovanje v skupini strokovnjakov;
- sposobnost izvedbe manjšega raziskovalnega projekta s področja biokemije, ki bi lahko bil primeren za objavo v ustrezni periodiki.

magistrski študijski program BIOKEMIJA se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja biokemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 40 vpisnih mest za redni študij, 6 vpisnih mest za tujce in 2 vpisni mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 vpisni mesti za vzporedni študij.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Za kandidate pod točko a)

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 100 %;

Za kandidate pod točko b)

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 60 %;
  • povprečna ocena dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij – 40 %.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Biokemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

  • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
  • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
  • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Biokemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Biokemija

1. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

1. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dolinar

Tehnologija DNA

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Djinović Carugo, Plavec

Metode določanja 3D strukture makromolekul

60

 

 

15

 

 

75

5

150

Lah

Biofizikalna kemija I

45

10

 

20

 

 

75

5

150

Novinec

Biokemija večceličnih sistemov

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Štefane

Bioorganska kemija

30

15

 

30

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet 1

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

210+i

55+i

 

110+i

 

 

450

30

900

 

2. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Turel

Bioanorganska kemija

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Rogelj, Župunski

Molekularna humana genetika

40

20

 

15

 

 

75

5

150

Gunčar

Bionanotehnologija

30

30

 

15

 

 

75

5

150

Dolinar

Sintezna biologija

30

25

 

20

 

 

75

5

150

Novinec

Interakcije bioloških molekul

30

15

 

30

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet 2

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

160+i

105+i

i

110+i

 

 

450

30

900

 

Skupaj 1. letnik

370+i

160+i

i

220+i

 

 

900

60

1800

 

 

2. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

3. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

450

450

30

900

 

Izbirni predmet 3

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

 

 

 

 

 

450

525

35

900

 

4. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izbirni predmet 4

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

300

300

20

600

 

Skupaj

i

i

i

i

 

300+i

375

25

900

 

Skupaj 2. letnik

i

i

i

i

 

750+i

900

60

1800

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj oba letnika

370+i

160+i

i

220+i

 

750+i

1800

120

3600

 

 

Izbirni predmeti

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Križaj

Biološke membrane

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Marš

Biokemija bolezni človeka

45

15

15

 

 

 

75

5

150

Breznik

Biokemija raka

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Kordiš

Genomska biologija

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Turk

Izbrana poglavja iz biomedicinske kemije

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Plavec,

Djinović Carugo

Moderni in komplementarni pristopi v strukturni  biologiji

40

10

 

25

 

 

75

5

150

Lah

Biofizikalna kemija II

30

20

 

25

 

 

75

5

150

Prosen

Bioanalizna kemija

30

30

 

15

 

 

75

5

150

Dolinar

Molekularna biotehnologija

30

30

 

15

 

 

75

5

150

Štefane

Biološko pomembne spojine

30

 

 

45

 

 

75

5

150

Turel

Biološko aktivni kovinski kompleksi

15

15

 

45

 

 

75

5

150

 

Predmeti drugih programov*

 

 

 

 

 

 

75

5

150

*Študent v času študija lahko izbere za 6 ECTS splošnih izbirnih predmetov.

Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz prvega letnika, od tega obvezno opravljene naslednje izpite iz predmetov 1. letnika: Tehnologija DNA, Metode določanja 3D strukture makromolekul in Biofizikalna kemija I (skupno 15 KT od 50 KT).

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov: Tehnologija DNA in Biofizikalna kemija I (skupno 10 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

  • Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
  • Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
  • Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
  • Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za  prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.

Magistrski študijski program 2. stopnje Biokemija je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Biokemija je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Biokemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Biokemija. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.

O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

  • 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
  • 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
  • 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
  • 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
  • 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
  • 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

  • 10 = A
  • 9 = B
  • 8 = C
  • 7 = D
  • 6 = E
  • 5 = F (fail)

Podatki o študijskem programu

Drugostopenjski magistrski študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.

Strokovni naslov po končanem študijskem programu je:

  • magister inženir kemijskega inženirstva,
  • magistrica inženirka kemijskega inženirstva oziroma
  • mag. inž. kem. inž.

Študijsko področje: (52) tehniške vede.
KLASIUS-P klasifikacija: Kemijska tehnologija (5241).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Kemijsko inženirstvo in procesi (0711).
FRASCATI klasifikacija: Tehniške vede (2).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.
Študijski program je usklajen z evropskimi priporočili in je vpisan v dokument FEANI INDEX najvišje evropske inženirske organizacije FEANI.

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Kemijsko inženirstvo je usposobiti strokovnjake za poklicno kariero na področju kemijskega inženirstva, posredovati študentom znanja ter sodobna inženirska orodja, metode in tehnike, ki so potrebni a raziskovalno-razvojno delo na področju kemijskih produktov in procesov, usposobiti študente za identifikacijo in reševanje zahtevanih inženirskih problemov z uporabo inovativnih eksperimentalnih tehnik, usposobiti študente za prenašanje osvojenih znanj in sposobnosti na druge, vzgajati pri študentih komunikacijske in upravljalske sposobnosti.

Naziv magister kemijskega inženirstva bomo podelili študentom, ki so v ustreznem postopku ocenjevanja pokazali, da:
- imajo dobro podlago na glavnih področjih kemijskega inženirstva, solidno znanje kemije ter zadostno znanje matematike in fizike;

  • so pridobili takšen standard znanj in kompetenc, s katerimi bodo lahko vstopili v tretji cikel sklopov predavanj oziroma programov;
  • so sposobni analize, sinteze in razumevanja vpliva tehniških rešitev na okoljske in socialne odnose;
  • so sposobni učinkovito komunicirati, tudi v angleščini, in uporabljati moderna predstavitvena orodja;
  • so sposobni delati v multidisciplinarnih skupinah;
  • so sposobni razumeti načela vodenja in razumeti poslovno prakso;
  • so sposobni razumeti svojo poklicno in etično odgovornost;
  • so sposobni samostojnega učenja in imajo potrebo po vseživljenjskem učenju.
  • imajo poglobljena znanja za konceptualno, razvojno, načrtovalsko, raziskovalno in vodstveno dejavnost pri reševanju bolj kompleksnih problemov.

Diplomanti:
- bodo znali varno delati v laboratoriju in sami izvajati ocene tveganja;
- bodo razumeli in znali razložiti meje zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
- bodo sposobni zbirati in interpretirati relevantne znanstvene podatke in sprejemali
- odločitve, ki zahtevajo globok razmislek o relevantnih znanstvenih in etičnih vprašanjih;
- so uspešno izvedli raziskovalni projekt;
- so sposobni posredovati v slovenskem ali tujem jeziku informacije, ideje, probleme in rešitve dobro informirani javnosti;
- so bolj spretni v sposobnostih prve stopnje,
- so sposobni uporabiti poglobljena znanja pojavov za izgradnjo naprednejših modelov,
- so sposobni uporabiti ustrezno programsko opremo in druga napredna orodja,
- so sposobni uporabiti koncepte dinamike procesov,
- so sposobni izvesti naprednejše eksperimente in podati naprednejše tolmačenje rezultatov,
- so sposobni analizirati, ocenjevati in primerjati relevantne alternative v izbrani specializaciji,
- so sposobni sintetizirati in optimirati nove rešitve.

magistrski študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja kemijsko inženirstvo ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 33 vpisnih mest za redni študij, 5 vpisnih mest za tujce in 1 vpisno mesto za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 vpisni mesti za vzporedni študij.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
Za kandidate pod točko a)

  • doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija.

Za kandidate pod točko b)

  • doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija - 75%
  • doseženo povprečno oceno dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij - 25%.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Kemijsko inženirstvo, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja.
O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:

  • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
  • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
  • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijsko inženirstvo, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75% obsega predmeta in najmanj 75% vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Kemijsko inženirstvo

1. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

1. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Krajnc

Kataliza in heterogeni reakcijski sistemi

60

15

 

 

 

 

75

5

150

Marinšek, Šebenik

Nanomateriali in kompoziti

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Žnidaršič Plazl

Bioprocesno inženirstvo

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Žgajnar Gotvajn

Procesi v tehnologijah varstva okolja

45

15

 

15

 

 

75

5

150

 

Raziskovalno delo

 

 

 

 

 

75

75

5

150

 

Izbirni predmet – splošni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

195+i

75+i

i

30+i

 

75

450

30

900

 

2. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Plazl

Kemijsko inženirska dinamika

60

15

 

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Raziskovalno delo

 

 

 

 

 

225

225

15

450

 

Skupaj

60+i

15+i

i

i

 

225

450

30

900

 

Skupaj 1. letnik

255+i

90+i

i

30+i

 

300

900

60

1800

 

 

Splošni izbirni predmeti

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

Izbirni predmet iz drugih programov

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

 

Strokovni izbirni predmeti 1. letnika

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Plazl

Reologija kompleksnih tekočin

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Žgajnar Gotvajn

Industrijska ekologija in čistejša proizvodnja

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Marinšek

Inženirstvo materialov

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Šebenik

Polimerno reakcijsko inženirstvo

30

30

 

15

 

 

75

5

150

 

 

2. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

3. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Plazl

Kemijsko mikroprocesno inženirstvo

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Marc, Aleksić

Management in ekonomika projektov

30

15

30

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

150

150

10

300

 

Skupaj

75+i

45+i

30+i

i

 

150

450

30

900

 

4. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet – splošni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

300

300

20

600

 

Skupaj

i

i

i

 

 

300

450

30

900

 

Skupaj 2. letnik

75+i

45+i

30+i

 

 

450

900

60

1800

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj oba letnika

330+i

135+i

30+i

30+i

 

750

1800

120

3600

 

Strokovni izbirni predmeti 2. letnika

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Plazl

Načrtovanje kemijskih procesov

45

15

15

 

 

 

75

5

150

Marinšek

Kemija in tehnologija keramike in silikatov

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Krajnc

Polimerno procesno inženirstvo

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Krajnc

Organski premazi

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Kalčíková

Bioremediacijske tehnologije

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Žnidaršič Plazl

Biotransformacije

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Genorio

Propad gradiv

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Žnidaršič Plazl

Bioreaktorsko inženirstvo

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega mora imeti zbranih 60 kreditnih točk iz predhodnega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in opravil izpite iz predmetov Raziskovalno delo, Kataliza in heterogeni reakcijski sistemi in Kemijsko inženirska dinamika, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

  • Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
  • Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
  • Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
  • Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje 2. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 120 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o magistrskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za  prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.

Magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.

Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemijsko inženirstvo je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.

O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

  • 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
  • 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
  • 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
  • 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
  • 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
  • 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

  • 10 = A
  • 9 = B
  • 8 = C
  • 7 = D
  • 6 = E
  • 5 = F (fail)

Podatki o študijskem programu

Drugostopenjski magistrski študijski program TEHNIŠKA VARNOST traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.

Strokovni naslov po končanem študijskem programu je:

  • magister inženir tehniške varnosti,
  • magistrica inženirka tehniške varnosti oziroma
  • mag. inž. teh. var.

Študijsko področje: (86) varnost.
KLASIUS-P klasifikacija: Varno delo in varovanje zdravja (podrobneje neopredeljeno) (8620).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Varnost in zdravje pri delu (1022).
FRASCATI klasifikacija: Tehniške vede (2).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.

Temeljni cilj druge stopnje univerzitetnega študijskega programa Tehniške varnosti je usposobiti strokovnjake, ki se bodo znali na osnovi analize tveganja strateško vključevati v procese in bodo lahko varnostna vprašanja obravnavali in analizirali pred izvedbo projektov znali raziskovati na področju varnosti, požarne varnosti in okoljske varnosti in s tem vplivali na stanje varnosti kot stroke in znanosti.

  • strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov,
  • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
  • sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov
  • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju,
  • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem
  • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela,
  • sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki mu omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu, tudi na področju projektov, ki so povezani z  varnostno prakso,
  • razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost,
  • sposobnost sodelovanja pri  načrtovanju novih varnejših procesov in oblikovanju varnejših proizvodov,
  • usposobljenost za spremljanje strokovne - znanstvene literature na svojem področju ter za prenos analitičnih izsledkov v prakso,
  • usposobljenost za raziskovanje in produciranje novih znanj s področja tehniške varnosti.

– poznavanje procesov, metod dela, pogojev in razmer, ki zagotavljajo varnost pri delu;
– poznavanje in učinkovito uporaba metod preprečevanja onesnaževanja okolja, požarov, poškodb in zdravstvenih okvar;
– poznavanje osnov ekonomike (cena varnosti), ergonomije, psihologije,
– poznavanja učnih metod in postopkov za uvajanja v varno delo;
– razumevanje vsebin tehniških in drugih predpisov, ki se nanašajo na podjetje in tehniško varstvo okolja s poznavanjem postopkov za izvajanje teh predpisov;
– varno načrtovanje v gradbeništvu, strojništvu, pri električnih napeljavah;
– vodenje služb, ki se ukvarjajo z varstvo pri delu in požarno varnostjo;
– razvoj metod dela, ki zagotavljajo varnejše delo;
– razvijanje strokovnih znanj s področja varnosti in požarne varnosti
- sposobnost za nadzor na področju varnosti, požarne varnosti in varstva okolja.

Namen izobraževanja je doseči visoko specializiranost v poklicu, hkrati pa je izobraževanje osnova za raziskovalno delo in izobraževanje v podiplomskih programih.

V magistrski študijski program 2. stopnje Tehniška varnost se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: varnost, tehniške vede, vede o živi naravi in vede o neživi naravi ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseženo povprečno oceno prvostopenjskega študija. Za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za vpis po točki b), se upošteva povprečna ocena prvostopenjskega študija 75 % in povprečna ocena zahtevanih opravljenih študijskih obveznosti pod točko b) 25 %.

V programu se predvideva 20 vpisnih mest za redni študij, 3 vpisna mesta za tujce in 1 vpisno mesto za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 vpisni mesti za vzporedni študij.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu druge stopnje Tehniške varnosti, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

  • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
  • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
  • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program druge stopnje Tehniške varnosti, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Tehniška varnost

1. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

1. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Reščič

Numerične metode v varnosti II

45

 

 

30

 

 

75

5

150

Huč

Vodenje tveganja

45

 

15

15

 

 

75

5

150

Novosel

Procesna varnost

45

 

15

15

 

 

75

5

150

Zupan

Ranljivost sistemov

45

 

15

15

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - splošni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Raziskovalno delo

 

 

 

 

 

75

75

5

150

 

Skupaj

180+i

 

45+i

75+i

 

75

450

30

900

 

2. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zupan

Intervencije in reševanje

60

 

15

 

 

 

75

5

150

Molan

Človeški in organizacijski faktorji

45

30

 

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet - strokovni

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Raziskovalno delo

 

 

 

 

 

225

225

15

450

 

Skupaj

105+i

30+i

15+i

      i

 

225

450

30

900

 

Skupaj 1. letnik

285+i

30+i

60+i

75+i

 

300

900

60

1800

 

 

2. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

3. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Žgajnar Gotvajn

Okoljska tveganja

45

15

15

 

 

 

75

5

150

Schnabl

Požarna varnost

45

 

 

30

 

 

75

5

150

Marc, Aleksić

Management in ekonomika projektov

30

15

30

 

 

 

75

5

150

 

Strokovni izbirni predmet

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

150

150

10

300

 

Skupaj

120+i

30+i

45+i

30+i

 

150

450

30

900

 

4. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Huč

Tehniška varnost

45

 

15

15

 

 

75

5

150

 

Strokovni izbirni predmet

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

300

300

20

600

 

Skupaj

45

 

15

15

 

300

450

30

900

 

Skupaj 2. letnik

165+i

30+i

60+i

45+i

 

450

900

60

1800

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj oba letnika

450+i

60+i

120+i

120+i

 

750

1800

120

3600

 

 

Splošni izbirni predmeti

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

Izbirni predmeti drugih študijskih programov

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

 

 

 

Strokovni izbirni predmeti

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Genorio

Uporaba in osnove propada gradiv

45

15

15

 

 

 

75

5

150

Franko

Profesionalna patologija

25

20

30

 

 

 

75

5

150

Schnabl, Cerkovnik

Požarni praktikum

 

 

 

75

 

 

75

5

150

Pompe

Inštrumentalna analiza in monitoring 

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Jerman

Delovne priprave in naprave II

30

 

45

 

 

 

75

5

150

Schnabl

Požarnovarnostna analiza objektov

60

 

15

 

 

 

75

5

150

Žgajnar Gotvajn

Procesi v tehnologijah varstva okolja**

45

15

 

15

 

 

75

5

150

**Izvaja se na magistrskem programu 2. stopnje KIŽ

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega mora imeti zbranih 60 kreditnih točk iz predhodnega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in opravil izpite iz predmetov Vodenje tveganja, Procesna varnost, Ranljivost sistemov in Raziskovalno delo, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.

Za dokončanje 2. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo skladno z določili Pravilnika o magistrski, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi druge stopnje

Magistrski študijski program 2. stopnje Tehniška varnost je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.

Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Tehniška varnost je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Tehniška varnost, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Tehniška varnost. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.

O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

  • 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
  • 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
  • 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
  • 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
  • 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
  • 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

  • 10 = A
  • 9 = B
  • 8 = C
  • 7 = D
  • 6 = E
  • 5 = F (fail)

Podatki o študijskem programu

Drugostopenjski magistrski študijski program KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. 

Strokovni naslov po končanem študijskem programu je: 

  • magister profesor kemije, 
  • magistrica profesorica kemije oziroma mag. prof. kem.

Študijsko področje: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev.
KLASIUS-P klasifikacija: Izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov (1451).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.

Temeljni cilj prenovljenega programa Kemijskega izobraževanja je usposobiti bodočeučitelje kemije za gimnazije in srednje strokovne šole, ki temeljijo na večjem obsegu kemijskega znanja. Pri tem študent pridobi dovolj široko znanje kemije, splošne in specialne didaktike in je usposobljen za pedagoško raziskovanje (raziskovanje v šoli). Le tako izobražen bo suvereno in razumljivo ter uspešno poučeval kemijo in se bo sposoben vseživljenjsko izobraževati na strokovnem in specialno didaktičnem področju, kar je v današnjem času nujno potrebno, saj se znanje na področju kemije in ostalih naravoslovnih strok podvoji v petih letih. To pa zahteva tudi neprestano razvijanje in posodabljanje specialnih didaktičnih znanj.

Magister profesor kemije:

  • pozna delovanje šole in njeno vpetost v širše družbeno okolje,
  • pozna zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa,
  • pozna pedagoško vlogo učitelja v šoli,
  • zna oblikovati jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu in znajo reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli,
  • pozna proces učenja in individualne značilnosti dijakov ter dejavnike, ki spodbujajo učenje ter to upošteva pri poučevanju,
  • zna oblikovati vzpodbudno učno okolje,
  • pozna delo z dijaki s posebnimi potrebami,
  • zna uporabljati ustrezne načine komunikacije z dijaki, starši in učitelji ter razvijati pozitiven odnos do dijakov,
  • zna uporabljati različna načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi (starši),
  • je usposobljen za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov dijakov,
  • zna uporabljati informacijsko komunikacijsko tehnologijo,
  • je sposoben načrtovati, spremljati in vrednotiti lastni profesionalni razvoj.

- pozna varnostne predpise za ravnanje s kemikalijami in laboratorijsko opremo;
- zna eksperimentalne tehnike prilagoditi šolski uporabi;
- zna kritično presoditi primernost in prenosljivost eksperimentov v šolski laboratorij ali razred;
- zna samostojno načrtovati in izvesti eksperimente za določen nivo znanja in/ali določene kemijske pojme oziroma kemijske vsebine;
- obvlada strokovni jezik, primeren za srednjo šolo;
- zna smiselno uporabljati različne modele ter preproste računalniške programe za vizualizacijo snovi in/ali abstraktnih kemijskih pojmov;
- zna uporabljati različne metode posredovanja kemijskega znanja;
- zna iz elementov kurikuluma razbrati/razlikovati med cilji, vsebino in metodami poučevanja;
- obvlada metode vrednotenja kemijskega znanja;
- pozna vertikalno povezanost učnih vsebin kemije;
- zna uporabljati in povezovati pri določeni kemijski vsebini vse štiri ravni zaznave kemijskih pojmov (makroskopsko-submikroskopsko-simbolno in osebno raven);
- je sposoben zasnovati cilje učnih enot in izbrati učne pripomočke (eksperimente, delovne liste, modele, teste znanja);
- je sposoben izvesti raziskavo v razredu, s katero vrednoti učinke posameznih metod poučevanja na znanje dijakov.

  • obvlada varno delo v laboratoriju in razredu,
  • pozna varnostne predpise z ravnanje s kemikalijami in laboratorijsko opremo,
  • zna eksperimentalne tehnike prilagoditi za šolsko uporabo,
  • zna kritično presoditi primernost in prenosljivost eksperimentov v šolski laboratorij ali razred,
  • zna samostojno načrtovati in izvesti eksperimente za določen nivo znanja in/ali določene kemijske pojme oziroma kemijske vsebine,
  • obvlada strokovni jezik, primeren za šolo,
  • zna smiselno uporabljati različne modele ter preproste računalniške programe za vizualizacijo kemijskih snovi in/ ali abstraktnih kemijskih pojmov,
  • zna uporabljati različne metode posredovanja kemijskega znanja,
  • zna iz elementov kurikuluma razbrati oziroma razlikovati med cilji, vsebino in metodami poučevanja,
  • obvlada metode vrednotenja kemijskega znanja,
  • pozna vertikalno povezanost učnih vsebin kemije,
  • zna uporabljati in povezovati pri določeni kemijski vsebini vse štiri ravni zaznave kemijskih pojmov (makroskopsko-submikroskopsko-simbolno in osebno raven),
  • je sposoben samostojno izvesti učne ure v srednji šoli,
  • je sposoben zasnovati cilje učnih enot in izbrati učne pripomočke (eksperimente,
  • delovne liste, modele, teste znanja),
  • je sposoben izvesti raziskavo v razredu, s katero vrednoti učinke posameznih metod poučevanja na znanje dijakov.

V magistrski študijski program Kemijsko izobraževanje se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij Kemija ali Biokemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.

V programu se predvideva 10 vpisnih mest za redni študij, 1 vpisno mesto za tujce in 1 vpisno mesto za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 10 vpisnih mest za vzporedni študij.

Če število prijavljenih kandidatov presega število vpisnih mest, je merilo za izbor kandidatov:
Za kandidate pod točko a)

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
  • povprečna ocena predmetov s strokovnega področja Kemija in Biokemija na prvostopenjskem študijskem programu – 60 %.

Za kandidate pod točko b)

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija) – 40 %;
  • povprečna ocena predmetov s strokovnega področja Kemija in Biokemija na prvostopenjskem študijskem programu – 20 %;
  • povprečna ocena dodatnih študijskih obveznosti, opravljenih na podlagi odločitve komisije UL FKKT, pristojne za magistrski študij – 40 %.

V programu se predvideva 10 vpisnih mest za državljane RS in EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce ter 10 mest za vzporedni študij. Program se bo izvajal, če bo nanj vpisanih najmanj 5 študentov.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programih Kemijskega izobraževanja, pridobljena na drugih fakultetah. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

  • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
  • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
  • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijskega izobraževanja, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti MAG Kemijsko izobraževanje

Priznavanje predmetov med študijskimi programi 2. stopnje UL FKKT

 

1. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

1. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Turel

Anorganska kemija

45

30

 

 

 

 

75

5

150

Prosen, Pompe

Napredne inštrumentalne

analizne tehnike

45

15

 

15

 

 

75

5

150

Puklek Levpušček, Depolli Steiner

Psihologija učenja in pouka

60

 

15

 

 

 

75

5

150

Ferk Savec

Didaktika kemije za SŠ I

30

30

45

45

 

 

150

10

300

Lah, Hadži

Biofizikalna kemija I

45

15

 

15

 

 

75

5

150

 

Skupaj

225

90

60

75

 

 

450

30

900

 

2. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Štefane

Organska kemija

45

 

 

30

 

 

75

5

150

Govekar Okoliš

Pedagogika z andragogiko

60

15

 

 

 

 

75

5

150

Gros

Eksperimenti iz analizne kemije v šoli

10

5

 

60

 

 

75

5

150

Kranjc

Eksperimenti iz organske kemije v šoli

10

5

 

60

 

 

75

5

150

Cerc Korošec

Eksperimenti iz splošne in anorganske kemije v šoli

10

5

 

60

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet 1

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

135+i

30+i

i

210+i

 

 

450

30

900

 

Skupaj 1. letnik

360+i

120+i

60+i

285+i

 

 

900

60

1800

 

 

2. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

 

3. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lukšič

Eksperimenti iz fizikalne kemije v šoli

10

5

         

60

 

 

75

5

150

Modec

Praksa pouka

15

 

 

 

 

135

150

10

300

Podlipnik

Informacijsko komunikacijska tehnologija v šoli

15

60

 

 

 

 

75

5

150

Štefane

Kemija naravnih spojin

30

30

 

15

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet 2

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Skupaj

70+i

95+i

i

75+i

 

135+i

450

30

900

 

4. semester

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ferk Savec

Didaktika kemije za SŠ II

30

15

 

30

 

 

75

5

150

Lukšič

Vrednotenje znanja

30

15

30

 

 

 

75

5

150

 

Izbirni predmet 3

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Magistrsko delo

 

 

 

 

 

225

225

15

450

 

Skupaj

60+i

30+i

30+i

30+i

 

225

450

30

900

 

Skupaj 2. letnik

130+i

125+i

30+i

105+i

 

360

900

60

1800

 

Skupaj vsi letniki

490+i

245+i

90+i

395+i

 

360

1800

120

3600

i:  število ur predavanj, seminarjev, vaj ali drugih oblik dela pri izbirnem predmetu

 

Izbirni predmeti – splošni (prosti) izbirni za 1. in 2. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Majerič Šport in zdravje 15   60       75 5 150

 

Izbirni predmet iz drugostopenjskih programov drugih članic UL

 

 

 

 

 

 

75

5

150

 

Splošni izbirni predmet drugih drugostopenjskih programov UL FKKT

 

 

 

 

 

 

75

5

150

Študent v času študija lahko izbere en izbirni predmet kot splošni izbirni predmet. Kot splošni izbirni predmet lahko izbere izbirni predmet (ali več izbirnih predmetov) iz drugostopenjskih študijskih programov drugih članic UL (skupaj največ do 6 ECTS), ali splošni izbirni predmet iz drugih drugostopenjskih programov UL FKKT: Kemija, Biokemija, Tehniška varnost in Kemijsko inženirstvo.

Izbirni predmeti – strokovni izbirni za 1. in 2. letnik

Kontaktne ure

ECTS

ŠOŠ

 

P

S

SV

LV

TD

DO

S

Strokovni izbirni predmet drugih drugostopenjskih programov UL FKKT

 

 

 

 

 

 

75

5

150

Študent v času študija obvezno izbere vsaj dva in največ tri strokovne izbirne predmete iz drugih drugostopenjskih programov UL FKKT: Kemija, Biokemija, Tehniška varnost in Kemijsko inženirstvo.

Za vpis v višji letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz predhodnega letnika.

Študijska komisija FKKT lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov Psihologija učenja in pouka, Pedagogika z andragogiko in Eksperimenti iz splošne in anorganske kemija v šoli (15 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

  • Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
  • Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
  • Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji pri magistrskem delu in tutorji.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa. Magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.

Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemijsko izobraževanje je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje, vloži prošnjo z dokazali o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
 

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

  • 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
  • 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
  • 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
  • 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
  • 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
  • 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

  • 10 = A
  • 9 = B
  • 8 = C
  • 7 = D
  • 6 = E
  • 5 = F (fail)

 

  MAG Kemija MAG Biokemija MAG Kemijsko inženirstvo MAG Tehniška varnost MAG Kemijsko izobraževanje
UN Kemija neposredno Študenti BUN Kemija morajo pred vpisom na MAG Biokemija opraviti diferencialne izpite iz predmetov: Molekularna biologija, Celična in molekularna imunologija ter Biokemijska informatika. Študenti BUN Kemija morajo pred vpisom na BMA Kemijsko inženirstvo opraviti diferencialna izpita iz predmetov programa BUN Kemijsko inženirstvo: Prenos toplote in snovi (60P, 15S; 5 KT) in Kemijsko reakcijsko inženirstvo (60P, 15S; 5 KT). neposredno neposredno
UN Biokemija Študenti BUN Biokemija morajo pred vpisom na BMA Kemija opraviti diferencialna izpita iz predmetov programa BUN Kemija: Analizna kemija II (obvezni, 5 KT) in Organska analiza (obvezni, 5 KT). neposredno Študenti BUN Biokemija morajo pred vpisom na BMA Kemijsko inženirstvo opraviti diferencialna izpita iz predmetov programa BUN Kemijsko inženirstvo: Prenos toplote in snovi (60P, 15S; 5 KT) in Kemijsko reakcijsko inženirstvo (60P, 15S; 5 KT). neposredno neposredno
UN Kemijsko inženirstvo Študenti BUN Kemijsko inženirstvo morajo pred vpisom na BMA Kemija opraviti diferencialne izpite iz predmetov: Praktikum iz fizikalne kemije, Spektroskopija ter Analizna kemija II. b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk. neposredno neposredno Študenti BUN Kemijsko inženirstvo morajo pred vpisom na MAG Kemijsko izobraževanje opraviti izpite iz predmetov na BUN Kemija: strokovni izbirni predmet: Kemija za trajnostni razvoj ali Kemija okolja (ga lahko izbere kot splošni izbirni predmet na BUN Kemijsko inženirstvo).
UN Tehniška varnost Študenti BUN Tehniška varnost morajo pred vpisom na MAG Kemija opraviti izpite iz predmetov na BUN Kemija: Praktikum iz splošne in anorganske kemije (opravljene laboratorijske vaje v letnem semestru in zaključni kolokvij za celoten obseg snovi, 5 ECTS), Anorganska kemija, Organska kemija II, Analizna kemija II, Struktura atomov in molekul, Organska analiza, Fizikalna kemija, Zgradba in lastnosti trdnin. Študenti BUN Tehniška varnost morajo pred vpisom na MAG Biokemija opraviti izpite iz predmetov: Anorganska kemija, Organska kemija II, Fizikalna kemija (10 ECTS), Temelji biokemije, Biokemijska informatika, Biokemija, Molekularna biologija, Celična in molekularna imunologija, Biologija celice, Struktura proteinov, Temelji fiziologije. Študenti BUN Tehniška varnost morajo pred vpisom na MAG Kemijsko inženirstvo opraviti izpite iz predmetov: Prenos toplote in snovi, Mehanika fluidov, Kemijsko reakcijsko inženirstvo. neposredno Študenti BUN Tehniška varnost morajo pred vpisom na MAG Kemijsko inženirstvo opraviti izpite iz naslednjih predmetov BUN Kemija v skupnem obsegu 40 ECTS: Biološka kemija, Organska kemija II, Zgradba in lastnosti trdnin, Spektroskopija, Analizna kemija II, Praktikum iz analizne kemije ter Fizikalna kemija.
VSŠ Kemijska tehnologija Študenti morajo pred vpisom opraviti izpite iz predmetov: Fizikalna kemija, Struktura atomov in molekul ter Analizna kemija I. KDMŠ predlaga, da študenti zaprosijo za priznavanje izpitov iz predmetov: Analizna kemija I in Fizikalna kemija. Študenti BVS Kemijska tehnologija morajo pred vpisom na MAG Biokemija opraviti diferencialne izpite iz predmetov: Biokemija, Molekularna biologija, Celična in molekularna imunologija ter Biokemijska informatika. Študenti BVS Kemijska tehnologija morajo pred vpisom na MAG Kemijsko inženirstvo opraviti izpite iz predmetov: Prenos toplote in snovi, Mehanika fluidov, Kemijsko reakcijsko inženirstvo. neposredno Študenti BVS Kemijska tehnologija morajo pred vpisom na MAG Kemijsko izobraževanje opraviti izpit iz predmeta na BUN Kemija: Struktura atomov in molekul.