Drugostopenjski magistrski študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Strokovni naslov po končanem študijskem programu je:
Študijsko področje: (52) tehniške vede.
KLASIUS-P klasifikacija: Kemijska tehnologija (5241).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Kemijsko inženirstvo in procesi (0711).
FRASCATI klasifikacija: Tehniške vede (2).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.
Študijski program je usklajen z evropskimi priporočili in je vpisan v dokument FEANI INDEX najvišje evropske inženirske organizacije FEANI.
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Kemijsko inženirstvo je usposobiti strokovnjake za poklicno kariero na področju kemijskega inženirstva, posredovati študentom znanja ter sodobna inženirska orodja, metode in tehnike, ki so potrebni a raziskovalno-razvojno delo na področju kemijskih produktov in procesov, usposobiti študente za identifikacijo in reševanje zahtevanih inženirskih problemov z uporabo inovativnih eksperimentalnih tehnik, usposobiti študente za prenašanje osvojenih znanj in sposobnosti na druge, vzgajati pri študentih komunikacijske in upravljalske sposobnosti.
Naziv magister kemijskega inženirstva bomo podelili študentom, ki so v ustreznem postopku ocenjevanja pokazali, da:
- imajo dobro podlago na glavnih področjih kemijskega inženirstva, solidno znanje kemije ter zadostno znanje matematike in fizike;
Diplomanti:
- bodo znali varno delati v laboratoriju in sami izvajati ocene tveganja;
- bodo razumeli in znali razložiti meje zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
- bodo sposobni zbirati in interpretirati relevantne znanstvene podatke in sprejemali
- odločitve, ki zahtevajo globok razmislek o relevantnih znanstvenih in etičnih vprašanjih;
- so uspešno izvedli raziskovalni projekt;
- so sposobni posredovati v slovenskem ali tujem jeziku informacije, ideje, probleme in rešitve dobro informirani javnosti;
- so bolj spretni v sposobnostih prve stopnje,
- so sposobni uporabiti poglobljena znanja pojavov za izgradnjo naprednejših modelov,
- so sposobni uporabiti ustrezno programsko opremo in druga napredna orodja,
- so sposobni uporabiti koncepte dinamike procesov,
- so sposobni izvesti naprednejše eksperimente in podati naprednejše tolmačenje rezultatov,
- so sposobni analizirati, ocenjevati in primerjati relevantne alternative v izbrani specializaciji,
- so sposobni sintetizirati in optimirati nove rešitve.
V magistrski študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnega področja kemijsko inženirstvo ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
V programu se predvideva 33 vpisnih mest za redni študij, 5 vpisnih mest za tujce in 1 vpisno mesto za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 vpisni mesti za vzporedni študij.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:
Za kandidate pod točko a)
Za kandidate pod točko b)
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Kemijsko inženirstvo, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja.
O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijsko inženirstvo, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75% obsega predmeta in najmanj 75% vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Učni načrti MAG Kemijsko inženirstvo
| 1. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 1. semester | ||||||||||
| Krajnc | Kataliza in heterogeni reakcijski sistemi | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Marinšek, Šebenik | Nanomateriali in kompoziti | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Žnidaršič Plazl | Bioprocesno inženirstvo | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Žgajnar Gotvajn | Procesi v tehnologijah varstva okolja | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Raziskovalno delo | 75 | 75 | 5 | 150 | ||||||
| Izbirni predmet – splošni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 195+i | 75+i | i | 30+i | 75 | 450 | 30 | 900 | ||
| 2. semester | ||||||||||
| Plazl | Kemijsko inženirska dinamika | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Izbirni predmet - strokovni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Izbirni predmet - strokovni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Raziskovalno delo | 225 | 225 | 15 | 450 | ||||||
| Skupaj | 60+i | 15+i | i | i | 225 | 450 | 30 | 900 | ||
| Skupaj 1. letnik | 255+i | 90+i | i | 30+i | 300 | 900 | 60 | 1800 | ||
| Splošni izbirni predmeti | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Izbirni predmet iz drugih programov | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Strokovni izbirni predmeti 1. letnika | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Ambrožič | Reologija kompleksnih tekočin | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Žgajnar Gotvajn | Industrijska ekologija in čistejša proizvodnja | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Marinšek | Inženirstvo materialov | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Šebenik | Polimerno reakcijsko inženirstvo | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| 2. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 3. semester | ||||||||||
| Plazl | Kemijsko mikroprocesno inženirstvo | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Marc, Aleksić | Management in ekonomika projektov | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmet - strokovni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Izbirni predmet - strokovni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Magistrsko delo | 150 | 150 | 10 | 300 | ||||||
| Skupaj | 75+i | 45+i | 30+i | i | 150 | 450 | 30 | 900 | ||
| 4. semester | ||||||||||
| Izbirni predmet - strokovni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Izbirni predmet – splošni | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Magistrsko delo | 300 | 300 | 20 | 600 | ||||||
| Skupaj | i | i | i | 300 | 450 | 30 | 900 | |||
| Skupaj 2. letnik | 75+i | 45+i | 30+i | 450 | 900 | 60 | 1800 | |||
| Skupaj oba letnika | 330+i | 135+i | 30+i | 30+i | 750 | 1800 | 120 | 3600 | ||
| Strokovni izbirni predmeti 2. letnika | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Plazl | Načrtovanje kemijskih procesov | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Marinšek | Kemija in tehnologija keramike in silikatov | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Krajnc | Polimerno procesno inženirstvo | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Krajnc | Organski premazi | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Kalčíková | Bioremediacijske tehnologije | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Žnidaršič Plazl | Biotransformacije | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Genorio | Propad gradiv | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Žnidaršič Plazl | Bioreaktorsko inženirstvo | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega mora imeti zbranih 60 kreditnih točk iz predhodnega letnika.
Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in opravil izpite iz predmetov Raziskovalno delo, Kataliza in heterogeni reakcijski sistemi in Kemijsko inženirska dinamika, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Za dokončanje 2. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 120 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo skladno z določili Pravilnika o magistrskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa.
Magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11.6.2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemijsko inženirstvo je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko inženirstvo. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program.
O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:
10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem
Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.
Študijske obveznosti se lahko ocenjujejo tudi z ocenami: opravil z odliko, opravil ali ni opravil.
Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:
Dodaj na začetni zaslon
V meniju Datoteka izberite »Dodaj v Dock«.