Iskanje ...
Drugostopenjski magistrski študijski program KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Strokovni naslov po končanem študijskem programu je:
Študijsko področje: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev.
KLASIUS-P klasifikacija: Izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov (1451).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1).
Razvrstitev: SOK 8, EOK 7, EOVK druga stopnja.
Temeljni cilj prenovljenega programa Kemijskega izobraževanja je usposobiti bodočeučitelje kemije za gimnazije in srednje strokovne šole, ki temeljijo na večjem obsegu kemijskega znanja. Pri tem študent pridobi dovolj široko znanje kemije, splošne in specialne didaktike in je usposobljen za pedagoško raziskovanje (raziskovanje v šoli). Le tako izobražen bo suvereno in razumljivo ter uspešno poučeval kemijo in se bo sposoben vseživljenjsko izobraževati na strokovnem in specialno didaktičnem področju, kar je v današnjem času nujno potrebno, saj se znanje na področju kemije in ostalih naravoslovnih strok podvoji v petih letih. To pa zahteva tudi neprestano razvijanje in posodabljanje specialnih didaktičnih znanj.
Magister profesor kemije:
- pozna varnostne predpise za ravnanje s kemikalijami in laboratorijsko opremo;
- zna eksperimentalne tehnike prilagoditi šolski uporabi;
- zna kritično presoditi primernost in prenosljivost eksperimentov v šolski laboratorij ali razred;
- zna samostojno načrtovati in izvesti eksperimente za določen nivo znanja in/ali določene kemijske pojme oziroma kemijske vsebine;
- obvlada strokovni jezik, primeren za srednjo šolo;
- zna smiselno uporabljati različne modele ter preproste računalniške programe za vizualizacijo snovi in/ali abstraktnih kemijskih pojmov;
- zna uporabljati različne metode posredovanja kemijskega znanja;
- zna iz elementov kurikuluma razbrati/razlikovati med cilji, vsebino in metodami poučevanja;
- obvlada metode vrednotenja kemijskega znanja;
- pozna vertikalno povezanost učnih vsebin kemije;
- zna uporabljati in povezovati pri določeni kemijski vsebini vse štiri ravni zaznave kemijskih pojmov (makroskopsko-submikroskopsko-simbolno in osebno raven);
- je sposoben zasnovati cilje učnih enot in izbrati učne pripomočke (eksperimente, delovne liste, modele, teste znanja);
- je sposoben izvesti raziskavo v razredu, s katero vrednoti učinke posameznih metod poučevanja na znanje dijakov.
V magistrski študijski program Kemijsko izobraževanje se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij Kemija ali Biokemija ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi komisija UL FKKT, pristojna za magistrski študij, in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
V programu se predvideva 10 vpisnih mest za redni študij, 1 vpisno mesto za tujce in 1 vpisno mesto za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 10 vpisnih mest za vzporedni študij.
Če število prijavljenih kandidatov presega število vpisnih mest, je merilo za izbor kandidatov:
Za kandidate pod točko a)
Za kandidate pod točko b)
V programu se predvideva 10 vpisnih mest za državljane RS in EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce ter 10 mest za vzporedni študij. Program se bo izvajal, če bo nanj vpisanih najmanj 5 študentov.
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programih Kemijskega izobraževanja, pridobljena na drugih fakultetah. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijskega izobraževanja, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Učni načrti MAG Kemijsko izobraževanje
Priznavanje predmetov med študijskimi programi 2. stopnje UL FKKT
| 1. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 1. semester | ||||||||||
| Turel | Anorganska kemija | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Kralj Cigić, Pompe, Strlič | Napredne inštrumentalne analizne tehnike | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Puklek Levpušček, Depolli Steiner | Psihologija učenja in pouka | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Ferk Savec | Didaktika kemije za SŠ I | 30 | 30 | 45 | 45 | 150 | 10 | 300 | ||
| Lah, Hadži | Biofizikalna kemija | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Skupaj | 225 | 90 | 60 | 75 | 450 | 30 | 900 | |||
| 2. semester | ||||||||||
| Štefane | Organska kemija | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Govekar Okoliš | Pedagogika z andragogiko | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Gros | Eksperimenti iz analizne kemije v šoli | 10 | 5 | 60 | 75 | 5 | 150 | |||
| Kranjc | Eksperimenti iz organske kemije v šoli | 10 | 5 | 60 | 75 | 5 | 150 | |||
| Perdih | Eksperimenti iz splošne in anorganske kemije v šoli | 10 | 5 | 60 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmet 1 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 135+i | 30+i | i | 210+i | 450 | 30 | 900 | |||
| Skupaj 1. letnik | 360+i | 120+i | 60+i | 285+i | 900 | 60 | 1800 | |||
| 2. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 3. semester | ||||||||||
| Lukšič | Eksperimenti iz fizikalne kemije v šoli | 10 | 5 | 60 | 75 | 5 | 150 | |||
| Modec | Praksa pouka | 15 | 135 | 150 | 10 | 300 | ||||
| Podlipnik | Informacijsko komunikacijska tehnologija v šoli | 15 | 60 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Štefane | Kemija naravnih spojin | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmet 2 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 70+i | 95+i | i | 75+i | 135+i | 450 | 30 | 900 | ||
| 4. semester | ||||||||||
| Ferk Savec | Didaktika kemije za SŠ II | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Lukšič | Vrednotenje znanja | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmet 3 | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Magistrsko delo | 225 | 225 | 15 | 450 | ||||||
| Skupaj | 60+i | 30+i | 30+i | 30+i | 225 | 450 | 30 | 900 | ||
| Skupaj 2. letnik | 130+i | 125+i | 30+i | 105+i | 360 | 900 | 60 | 1800 | ||
| Skupaj vsi letniki | 490+i | 245+i | 90+i | 395+i | 360 | 1800 | 120 | 3600 | ||
| i: število ur predavanj, seminarjev, vaj ali drugih oblik dela pri izbirnem predmetu | ||||||||||
| Izbirni predmeti – splošni (prosti) izbirni za 1. in 2. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Majerič | Šport in zdravje | 15 | 60 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Izbirni predmet iz drugostopenjskih programov drugih članic UL | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Splošni izbirni predmet drugih drugostopenjskih programov UL FKKT | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Študent v času študija lahko izbere en izbirni predmet kot splošni izbirni predmet. Kot splošni izbirni predmet lahko izbere izbirni predmet (ali več izbirnih predmetov) iz drugostopenjskih študijskih programov drugih članic UL (skupaj največ do 6 ECTS), ali splošni izbirni predmet iz drugih drugostopenjskih programov UL FKKT: Kemija, Biokemija, Tehniška varnost in Kemijsko inženirstvo. | ||||||||||
| Izbirni predmeti – strokovni izbirni za 1. in 2. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Strokovni izbirni predmet drugih drugostopenjskih programov UL FKKT | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Študent v času študija obvezno izbere vsaj dva in največ tri strokovne izbirne predmete iz drugih drugostopenjskih programov UL FKKT: Kemija, Biokemija, Tehniška varnost in Kemijsko inženirstvo. | ||||||||||
Za vpis v višji letnik mora imeti študent zbranih 50 kreditnih točk iz predhodnega letnika.
Študijska komisija FKKT lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS in od tega opravil izpite iz predmetov Psihologija učenja in pouka, Pedagogika z andragogiko in Eksperimenti iz splošne in anorganske kemija v šoli (15 KT od 40 KT), če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Za prehod se ne šteje sprememba programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri. Za prehod med študijskimi programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa. Magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje je odprt za študente drugih primerljivih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomante univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih ustreznih študijskih programih.
Prehod študentov iz drugih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in diplomantov univerzitetnih študijskih programov, ki so bili sprejeti do 11. 6. 2004 v 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Kemijsko izobraževanje je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. Študent, ki želi preiti na študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje, vloži prošnjo z dokazali o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na magistrski študijski program 2. stopnje Kemijsko izobraževanje. V 2. letnik se študent vključi, če izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:
10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem
Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.
Študijske obveznosti se lahko ocenjujejo tudi z ocenami: opravil z odliko, opravil ali ni opravil.
Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:
a) Kandidatom, ki že nekaj let poučujejo kemijo v gimnazijah ali srednjih šolah, se v celoti priznajo predmeti:
- Didaktika kemije za srednje šole I
- Didaktika kemije za srednje šole II
- Psihologija učenja in pouka
- Pedagogika z andragogiko
- Praksa pouka
V prijavni vlogi morajo kandidati izkazati, da na šolah dejansko poučujejo kemijo. Iz vloge mora biti razvidno, koliko let že poučujejo kemijo.
Tem kandidatom se prizna tudi splošni izbirni predmet (zaradi izkušenj, ki so jih pridobili tekom poučevanja).
b) Kandidatom, ki so končali predbolonjski univerzitetni program Kemija ali Biokemija na UL FKKT, se v celoti priznajo predmeti:
- Biofizikalna kemija
- Organska kemija
- Anorganska kemija
- Napredne inštrumentalne analizne metode
c) Nosilci predmetov, ki so specifični za program Kemijsko izobraževanje, so za študente ob delu (učitelje v srednjih šolah ali gimnazijah) pripravljeni na bolj strnjeno izvedbo predmetov. Informacije o izvedbi predmeta in prilagoditvah študentje pridobijo pri posameznih nosilcih. Gre za predmete:
- Eksperimenti iz splošne in anorganske kemije v šoli
- Eksperimenti iz analizne kemije v šoli
- Eksperimenti iz organske kemije v šoli
- Eksperimenti iz fizikalne kemije v šoli
- Kemija naravnih spojin
- Vrednotenje znanja
- IKT v šoli
č) Raziskovalni del magistrskega dela kandidati lahko opravijo v lastni šoli, mentorja pa si izberejo med učitelji na programu Kemijsko izobraževanje.
Zapisane smernice so povzetek sestankov z izvajalci, ki so bili narejeni v decembru 2024.
Ljubljana, 18. december 2024