Tudi letos se je UL Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v petek in soboto, 19. in 20. januarja 2024 (vsak dan med 9.00 in 18.00 uro), skupaj z ostalimi članicami Univerze v Ljubljani predstavila na največjem sejmu izobraževanja in poklicev, INFORMATIVA 2024, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Z odzivom in obiskom na naši stojnici smo bili navdušeni!
V Narodnem muzeju Slovenije so 12.11.2026 odprli razstavo z naslovom »Spomin Slovenije II: Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta«, s katero obiskovalcem predstavljajo inovativen način doživljanja kulturne dediščine prek vonja. Razstava vključuje vonjalno dimenzijo, ki je bila razvita v sodelovanju s Centrom odličnosti za zeleno dediščinsko znanost (GreenHer) in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT).
Na razstavi je predstavljenih deset pomembnih enot dokumentarne dediščine, med katerimi sta tudi Valvasorjev tisk in rokopis na pergamentu iz Kopitarjeve zbirke. Poleg predstavitve njihovega zgodovinskega pomena in podatkov o materialih, lahko obiskovalci raziskujejo vonja, povezana s tema knjigama, ter tako odkrivajo pogosto spregledano dimenzijo kulturne dediščine.
GreenHer in UL FKKT k temu inovativnemu pristopu prispevata znanstveno in strokovno znanje, saj združujeta kemijo in dediščinsko znanost. Z analizo in poustvarjanjem zgodovinskih vonjav raziskave razkrivajo dodatne informacije o materialih dediščine ter ustvarjajo nove možnosti za interpretacijo in predstavitev zgodovinskih predmetov.
To delo prikazuje, kako lahko znanstveno raziskovanje sega tudi izven laboratorija in neposredno prispeva k vključevanju javnosti v kulturno dediščino.
Pobuda odraža širše poslanstvo Centra odličnosti GreenHer, ki spodbuja trajnostne in interdisciplinarne pristope k dediščinski znanosti. S povezovanjem kompetenc s področja kemije, znanosti o materialih in kulturne dediščine, GreenHer razvija inovativne metode za raziskovanje, ohranjanje in komuniciranje vrednosti zgodovinskih materialov.
Vonjalna dimenzija dodaja muzejski izkušnji novo čutno razsežnost. Razstava ustvarja z vključevanjem vonja bolj vživeto in osebno povezavo obiskovalcev s preteklostjo ter s tem ponazarja, kako lahko znanstveno raziskovanje odpira nove načine doživljanja in razumevanja kulturne dediščine.
Razstava v Narodnem muzeju Slovenije je odprta na ogled do 7. januarja 2027.
Kemija soustvarja prihodnost!
Na Areni tehnologij, na Gospodarskem razstavišču, je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani predstavila, kako kemija in sodobne tehnologije odpirajo nove možnosti za prihodnost.
Obiskovalci so lahko skozi zanimive demonstracije pobliže spoznali inovativne rešitve, ki povezujejo znanost, raziskovanje in tehnologijo.
🔬 Predstavili smo:
💧 potencial vodikovih tehnologij za zeleno prihodnost;
⚗️ inovativne možnosti mikroreaktorske tehnologije v proizvodnih procesih.
Dogodek je bil priložnost za odkrivanje naprednih tehnologij, spodbujanje radovednosti in približevanje sveta STEM mladim. Veseli nas, da lahko pokažemo, kako kemijsko znanje in inovativni pristopi prispevajo k razvoju tehnologij prihodnosti!
Krkine nagrade že več kot pol stoletja spodbujajo mlade k raziskovanju, znanstveni radovednosti in ustvarjanju novih znanj. Tudi letošnja, že 56. podelitev Krkinih nagrad je prinesla izjemne raziskovalne dosežke, med nagrajenci pa so se znova izkazali študenti in mladi raziskovalci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Letošnji razpis je zaznamovalo rekordno zanimanje mladih raziskovalcev, saj je na razpis prispelo največ raziskovalnih nalog doslej. Podeljenih je bilo pet velikih Krkinih nagrad, pet Krkinih nagrad s priznanjem za izstopajoče raziskovalno delo, 50 Krkinih nagrad in 76 Krkinih priznanj. Med prejemniki najvišjih priznanj sta bila tudi dva raziskovalca naše fakultete, kar je še posebej lep dokaz kakovosti raziskovalnega dela, ki poteka na UL FKKT.
Posebno priznanje za izstopajoče raziskovalno delo prejela tudi naša raziskovalca
Med prejemniki Krkinih nagrad s priznanjem za izstopajoče raziskovalno delo sta bila Žiga Oražem in Urban Barbič, oba s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.
Žiga Oražem je nagrado prejel za magistrsko delo O-karbamat kot usmerjajoča skupina za pripravo devteriranih heteroaromatskih spojin, pri katerem je raziskoval možnosti selektivnega uvajanja devterija v organske spojine. Njegov mentor je bil prof. dr. Janez Košmrlj.
Urban Barbič je bil nagrajen za magistrsko delo Razvoj sinteznih metod za vgradnjo nenaravnih fragmentov v polipeptidne verige, v katerem se je posvetil razvoju metod za vgradnjo karboranov v polipeptidne verige. Raziskava odpira zanimive možnosti tudi za nadaljnji razvoj pristopov v borovi nevtronski zajetni terapiji (BNCT). Njegov mentor je bil izr. prof. dr. Martin Gazvoda.
Krkine nagrade s priznanjem za izstopajoče raziskovalno delo so namenjene posebej kakovostnim in izstopajočim raziskavam ter predstavljajo pomembno spodbudo mladim, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in raziskovalno zavzetostjo prispevajo k razvoju znanosti.
Raziskovalna odličnost naših študentov in mladih raziskovalcev
Uspeh UL FKKT se ne odraža zgolj v prejemnikih posebnih priznanj, temveč tudi v številnih drugih nagrajenih raziskovalnih delih. Med prejemniki Krkinih nagrad s fakultete so:
Žan Testen za doktorsko disertacijo Oksidativne pretvorbe sulfoksiminov in sulfanilamidov (mentor: prof. dr. Marjan Jereb).Ana Siljanovska Virant za doktorsko disertacijo Strukturna karakterizacija verižnih trioksidov in njihovih kovinskih in organokovinskih kompleksov (mentor: prof. dr. Janez Cerkovnik).Urh Pucihar za delo Samooptimizacija Claisen-Schmidtove kondenzacije na mikropretočnem reakcijskem sistemu (mentor: doc. dr. Tilen Kopač).Tadej Humar za magistrsko delo Nove pretvorbe 3-azido-1-ciano-4-okso-4H-kinolizina in 3-azido-4-okso-4H-pirido[1,2-a]pirimidina (mentor: prof. dr. Jurij Svete).Dominik Fendre za magistrsko delo Sinteza substituiranih ftalatov z Diels-Alderjevo reakcijo 2H-piran-2-onov, študija reaktivnosti in nadaljnje pretvorbe z dušikovimi nukleofili (mentor: prof. dr. Krištof Kranjc).Jan Kogovšek za delo Vzpostavitev bakterijskega sistema LexKan za selekcijo afiteles, ki inhibirajo tvorbo homodimerov proteaze Mpro iz SARS-CoV-2 (mentor: prof. dr. Marko Novinec).Patrik Hlebanja za magistrsko delo Karakterizacija tirozin dekarboksilaze iz Methanocaldococcus jannaschii in imobilizacija v mikroreaktorje (mentorica: prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl).Katarina Velkov za magistrsko delo Napovedovanje topnosti spojin v vodi s protitočno nevronsko mrežo (mentorica: dr. Katja Venko, somentor: doc. dr. Miha Lukšič).Lena Grošelj za magistrsko delo Uporaba 4-okso-4H-piridino[1,2-a]pirimidin-3-diazonijevega in 1-ciano-4-okso-4H-kinolizin-3-diazonijevega tetrafluoroborata v fluorescenčnem označevanju proteinov (mentor: prof. dr. Jurij Svete).Jernej Birk za diplomsko delo Poskus selektivnega devteriranja nekaterih heteroaril karboksamidov (mentor: prof. dr. Janez Košmrlj).Marcel Tušek za magistrsko delo Karakterizacija inhibicije treonin dehidrogenaze s specifičnimi derivati pirazola (mentor: prof. dr. Marko Novinec).Manca Bajuk za magistrsko delo Kvalifikacije modularnega spektrometra na primerih merjenja fluorescence in absorbance spojin farmacevtskega pomena (mentorica: prof. dr. Nataša Gros).
Na slovesni podelitvi je udeležence nagovoril tudi izr. prof. dr. Martin Gazvoda s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, nekdanji prejemnik Krkine nagrade in danes mentor številnih mladih raziskovalcev.
Vsem nagrajenkam in nagrajencem s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL iskreno čestitamo za njihove dosežke ter jim želimo veliko raziskovalnega navdiha in uspehov tudi v prihodnje!
Foto: arhiv Krka d.d.