FKKT

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Kemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo:

• imeli dobro in široko znanje na glavnih področjih kemije, podprto s solidnim znanjem matematike in fizike in dopolnjeno z osnovnim znanjem biokemije in kemijskega inženirstva;
• imeli osnovno znanje iz računalništva in bioinformatike;
• pri laboratorijskih vajah razvili praktične veščine, potrebne za individualno ali skupinsko delo v kemijskih laboratorijih;
• v okviru kemije razvili splošne veščine, ki so uporabne tudi na mnogih drugih področjih;
• pridobili dovolj visok standard znanj, kompetenc in učnih veščin, ki jih potrebujejo za nadaljnji študij ob zadostni stopnji avtonomije;
• zadostili pogojem za začetno zaposlitev na splošnem delovnem mestu, vključno z mesti v kemijski in farmacevtski industriji.

Pridobljeno znanje bo študentu omogočilo globlje razumevanje nekaterih drugih strokovnih predmetov. Naučil se bo nekaj temeljnih matematičnih pojmov in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje strokovne literature in tudi za uspešno opravljanje dela (za naravoslovca ali tehnika so skoraj tako neobhodni kot poštevanka v vsakdanjem življenju).

• sposobnost uporabe znanja v praksi;
• številske in računske veščine kot na primer analiza pogreškov, ocena reda velikosti in pravilna uporab enot;
• upravljanje z informacijami iz primarnih in sekundarnih virov, vključno z interaktivnim računalniškim poizvedovanjem;
• prilagajanje novim situacijam in sprejemanje odločitev.
• veščine informacijske tehnologije kot so oblikovanje besedila, uporaba preglednic, zapisovanje in shranjevanje podatkov, vsebinsko naravnana uporaba interneta.
• veščine načrtovanja in upravljanja s časom.
• sposobnost sodelovanja z drugimi ljudmi in vključevanje v skupinsko delo.
• zbiranje in interpretacija relevantnih znanstvenih podatkov in sprejemanje odločitev, ki zahtevajo razmislek tudi etičnih vprašanjih družbein naravnega okolja;
• študijske veščine, potrebne za vseživljenjsko učenje in stalen strokovni razvoj.

Pridobljeno znanje bo študentu omogočilo globlje razumevanje nekaterih drugih strokovnih predmetov. Naučil se bo nekaj temeljnih matematičnih pojmov in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje strokovne literature in tudi za uspešno opravljanje dela (za naravoslovca ali tehnika so skoraj tako neobhodni kot poštevanka v vsakdanjem življenju).

V univerzitetni študijski program KEMIJA se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja: elektrotehnik, farmacevtski tehnik, gradbeni tehnik, hortikulturni tehnik, kemijski tehnik,  kmetijsko–podjetniški tehnik, lesarski tehnik, metalurški tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik laboratorijske biomedicine, tehnik mehatronike, tehnik računalništva, tehnik steklarstva, živilsko prehranski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: kemija, fizika, matematika, biologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

V programu se predvideva 75 vpisnih mest za redni študij, 8 mest za tujce iz držav nečlanic EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce ter 2 mesti za vzporedni študij.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

Za kandidate pod točko a)

• splošni uspeh pri maturi – 50 %;
• splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 30 %;
• uspeh pri izbirnem maturitetnem predmetu Kemija ali Fizika ali Biologija – 20 %.

Za kandidate pod točko b)

• splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 %;
• splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 30 %;
• uspeh pri dodatnem predmetu splošne mature Kemija ali Fizika ali Matematika ali Biologija – 30 %.

Za kandidate pod točko c)

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu – 30 %;
• splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 30 %;
• uspeh pri predmetu Kemija pri zaključnem izpitu ali v 4. letniku srednje šole – 20 %;
• uspeh pri predmetu Fizika ali Matematika pri zaključnem izpitu ali v 4. letniku srednje šole – 20 %

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Kemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti UN Kemija

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika.  Poleg tega veljajo še naslednji pogoji:

• Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk.
• Za vpis v tretji letnik mora imeti opravljene vse obveznosti iz prvega letnika (60 KT) in zbranih 60 kreditnih točk iz drugega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in

• za izjemni vpis v drugi letnik opravil izpite iz predmetov Matematika, Fizika, Splošna Kemija, Praktikum iz splošne in anorganske kemije, Analizna kemija I
• za izjemni vpis v tretji letnik opravil  vse izpite 1. letnika ter izpite iz predmetov Organska kemija I in II, Analizna kemija II, Fizikalna kemija in Spektroskopija,
• če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
• Študent letnik lahko ponavlja v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Prehod iz drugih univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

1. Prehodi iz univerzitetnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija
   Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih. Študent, ki želi preiti na UN študijski program Kemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na študijski program. Vključi se v tisti letnik, za katerega izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prošnji za prehod odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ali organ, ki ga določi Senat fakultete

2. Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija.
   Študenti visokošolskega strokovnega programa Kemijska tehnologija, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje Kemija. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kemija.

3. Prehodi iz višješolskih študijskih programov sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnim študijskim programom prve stopnje Kemija
   Diplomanti višješolskega programa Kemijska tehnologija sprejetega pred letom 1994 in imajo 3 leta delovnih izkušenj lahko preidejo v 3. letnik. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti pred vpisom. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali katerikoli štiriletni srednješolski program.
   O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

Novi univerzitetni študijski program Kemija bo diplomantom dal široke in kakovostne kompetence, zato bodo imeli dobre možnosti za zaposlovanje tako v gospodarstvu kot tudi zunaj gospodarstva. Zaposlitvene možnosti bodo še boljše kot pri dosedanjih diplomantih, čeprav že ti po podatkih Zavoda za zaposlovanje brez težav dobijo delo. Pridobljene kompetence in izboljšanje spretnosti komuniciranja jim bodo omogočale tudi prevzemanje različnih pomembnejših funkcij v podjetjih. Prav tako pa so odprte zaposlitvene možnosti na raziskovalnih inštitutih, različnih izobraževalnih institucijah, revizorskih podjetjih, svetovalnih podjetjih, državni upravi.

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Kemija 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Kemija 2021-22

Temeljni cilj prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Biokemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo imeli dobro podlago na glavnih področjih biokemije in molekularne biologije, solidno znanje kemije in biologije ter zadostno znanje biokemijske informatike, matematike in fizike, bodo razvili splošne veščine in pri  laboratorijskih vajah tudi praktične veščine potrebne za samostojno rutinsko in razvojno delo v biokemijskih laboratorijih in bodo pridobili takšen standard znanj in kompetenc, da bodo lahko vstopili v magistrske  programe na področju biokemije, kemije, biotehnologije, biomedicine in drugih ved o življenju.

• sposobnost posredovanja informacij, idej, problemov in rešitev dobro informirani publiki;
• sposobnost analitičnega načina razmišljanja
• sposobnost organiziranega in natančnega opravljanja nalog 
• sposobnost prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev;
• sposobnost načrtovanja in upravljanja s časom;
• razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost;
• sposobnosti, s katerimi bodo zadostili pogojem za začetno zaposlitev na splošnem delovnem mestu, vključno z mesti v kemijski in farmacevtski industriji;
• sposobnost samostojnega učenja na svojem strokovnem področju; pridobili bodo učne veščine, ki jih potrebujejo za nadaljnji študij ob zadostni stopnji avtonomije

• sposobnost uporabe standardne metodologije pri reševanju znanih problemov na področju biokemije;
• sposobnost uporabe pridobljeneega znanja pri reševanju znanih problemov na področju biokemije;
• sposobnost varnega dela v biokemijskem laboratoriju in samostojnega izvajanja ocene tveganja;
• sposobnost samostojne izvedbe biokemijskih analiz in eksperimentov;
• razumevanje meja zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
• sposobnost izvedbe manjšega projekta, za katerega ni nujno, da njegov rezultat zadošča kriterijem za objavo.

V univerzitetni študijski program BIOKEMIJA se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;
b)kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja: elektrotehnik, farmacevtski tehnik, gozdarski tehnik, hortikulturni tehnik, kemijski tehnik, kmetijsko–podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik laboratorijske biomedicine, tehnik računalništva, veterinarski tehnik, zdravstvena nega, živilsko prehranski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: kemija, fizika, matematika, biologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

V programu se predvideva 50 vpisnih mest za redni študij, 5 mest za tujce iz držav nečlanic EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 mesti za vzporedni študij.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

Za kandidate pod točko a)

• splošni uspeh pri maturi – 50 %;
• splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 30 %;
• uspeh pri izbirnem maturitetnem predmetu Kemija ali Fizika ali Biologija – 20 %.

Za kandidate pod točko b)

• splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 %;
• splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 30 %;
• uspeh pri dodatnem predmetu splošne mature Kemija ali Fizika ali Matematika ali Biologija – 30 %.

Za kandidate pod točko c)

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu – 30 %;
• splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 30 %;
• uspeh pri predmetu Kemija ali Biologija pri zaključnem izpitu ali v 4. letniku srednje šole – 20 %;
• uspeh pri predmetu Fizika ali Matematika pri zaključnem izpitu ali v 4. letniku srednje šole – 20 %.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu biokemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Biokemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti UN Biokemija

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika.  Poleg tega veljajo še naslednji pogoji:

• Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk.
• Za vpis v tretji letnik mora imeti opravljene vse obveznosti iz prvega letnika (60 KT) in zbranih 60 kreditnih točk iz drugega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in

• za izjemni vpis v drugi letnik opravil izpite iz predmetov: Matematika, Fizika, Splošna Kemija, Temelji biokemije, Biokemijski praktikum in Organska kemija I,
• za izjemni vpis v tretji letnik opravil vse izpite 1. letnika ter izpite iz predmetov: Biokemija, Instrumentalne metode analize in Molekularna biologija,

če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

• Študent letnik lahko ponavlja v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje 1. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 180 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Prehod iz drugih univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov v univerzitetni študijski program prve stopnje BIOKEMIJA je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

1. Prehodi iz univerzitetnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje BIOKEMIJA.
   Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih. Študent, ki želi preiti na UN študijski program BIOKEMIJA, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na študijski program. Vključi se v tisti letnik, za katerega izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prošnji za prehod odloča  Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ali organ, ki ga določi Senat fakultete
2. Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje BIOKEMIJA Študenti visokošolskih strokovnih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje BIOKEMIJA.
   Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje BIOKEMIJA.
3. Prehodi iz višješolskih študijskih programov sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnim študijskim programom prve stopnje BIOKEMIJA.
   Diplomanti višješolskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje BIOKEMIJA. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev višješolske izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje BIOKEMIJA.
   O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

Študij biokemije na 1. oziroma 2. stopnji je doslej zaključilo okrog 600 študentov. Veliko jih nadaljuje študij na doktorski stopnji v Sloveniji in tujini, drugi pa se zaposlijo v  kemijski in farmacevtski industriji, v  industriji kozmetike, na raziskovalnih inštitutih, različnih zavodih in predstavništvih. Velika večina jih opravlja dela, povezana z biokemijo.

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Biokemija 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Biokemija 2021-22

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Kemijsko inženirstvo je usposobiti strokovnjake, ki se bodo znali vključevati v realne industrijske procese in bodo lahko na osnovi kemijsko inženirskih znanj obravnavali, analizirali in načrtovali kemijske procese in produkte.

Naziv univerzitetni diplomirani kemijski inženir bomo podelili študentom, ki so v ustreznem postopku ocenjevanja pokazali, da:

• imajo dobro podlago na glavnih področjih kemijskega inženirstva, solidno znanje kemije ter zadostno znanje matematike in fizike
• so pridobili takšen standard znanj in kompetenc, s katerimi bodo lahko vstopili v drugi cikel sklopov predavanj oziroma programov;
• so sposobni analize, sinteze in razumevanja vpliva tehniških rešitev na okoljske in socialne odnose;
• so sposobni učinkovito komunicirati, tudi v angleščini, in uporabljati moderna predstavitvena orodja;
• so sposobni delati v multidisciplinarnih skupinah;
• so sposobni razumeti načela vodenja in razumeti poslovno prakso;
• so sposobni razumeti svojo poklicno in etično odgovornost;
• so sposobni samostojnega učenja in imajo potrebo po vseživljenjskem učenju.

Naziv univerzitetni diplomirani kemijski inženir podeljujemo študentom, ki so v ustreznem postopku ocenjevanja pokazali, da so osvojili naslednje predmetno-specifične kompetence:

• znajo uporabljati standardno metodologijo pri reševanju znanih problemov;
• znajo varno delati v laboratoriju;
• razumejo in znajo razložiti meje zanesljivosti svojih eksperimentalnih podatkov;
• so sposobni zbirati in interpretirati relevantne znanstvene podatke in sprejemati odločitve, ki zahtevajo globok razmislek o relevantnih znanstvenih in etičnih vprašanjih;
• so uspešno izvedli raziskovalni projekt, za katerega ni nujno, da njegov rezultat zadošča kriterijem za objavo;
• so sposobni posredovati v slovenskem jeziku informacije, ideje, probleme in rešitve dobro informirani javnosti;
• imajo sposobnosti, s katerimi bodo zadostili pogojem za začetno zaposlitev na splošnem delovnem mestu, vključno z mest v kemijski in farmacevtski industriji;
• so razvili učne veščine,ki jih potrebujejo za nadaljnji študij ob zadostni stopnji avtonomije (uporabljati učbenike v angleškem jeziku);
• pridobijo znanje s področij ustreznih temeljnih ved in so sposobni njihove geneze (še posebej matematike, kemije, fizike) za razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemijskem inženirstvu;
• bodo sposobni razumeti splošno strukturo kemijskega inženirstva in povezanosti med različnimi poddisciplinami;
• bodo sposobni razumeti osnovna načela kemijskega inženirstva;
• bodo pridobili znanje o nekaj izbanih praktičnih aplikacijah procesne in produktne tehnike;
• bodo sposobni izvesti ustrezne postopke načrtovanja in reševanja problemov z uporabo znanstvenih metod in orodij na danem specifičnem področju.

V univerzitetni študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja: elektrotehnik, farmacevtski tehnik, geodetski tehnik, geotehnik, gozdarski tehnik, gradbeni tehnik, kemijski tehnik, kozmetični tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, metalurški tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik laboratorijske biomedicine, tehnik mehatronike, tehnik računalništva, živilsko prehranski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika, fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

V programu se predvideva 50 vpisnih mest, 10 mest za tujce iz držav nečlanic EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 mesti za vzporedni študij. Če število prijavljenih kandidatov presega število vpisnih mest je omejitev vpisa.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu biokemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje  ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Biokemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Učni načrti UN Kemijsko inženirstvo

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika.  Poleg tega veljajo še naslednji pogoji:

• Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk.
• Za vpis v tretji letnik mora imeti opravljene vse obveznosti iz prvega letnika (60 KT) in zbranih 60 kreditnih točk iz drugega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in

• za izjemni vpis v drugi letnik opravil izpite iz predmetov Matematika, Kemijsko inženirstvo I, Splošna kemija in Fizika
• za izjemni vpis v tretji letnik opravil vse izpite 1. letnika ter izpite iz predmetov Matematika II, Kemijsko inženirstvo II, Mehanika fluidov in Materiali za inženirje,
• če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
• Študent letnik lahko ponavlja v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
• Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.
   

Za dokončanje 1. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 180 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Prehod iz drugih univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemijsko inženirstvo je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.

1. Prehodi iz univerzitetnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemijsko inženirstvo
   Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih. Študent, ki želi preiti na UN študijski program Kemijsko inženirstvo, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na študijski program. Vključi se v tisti letnik, za katerega izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prošnji za prehod odloča  Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
2. Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemijsko inženirstvo.
   Študenti visokošolskega strokovnega programa Kemijska tehnologija, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje Kemijsko inženirstvo Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kemijsko inženirstvo.
3. Prehodi iz višješolskih študijskih programov sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnim študijskim programom prve stopnje Kemijsko inženirstvo.
   Diplomanti višješolskega programa Kemijska tehnologija sprejetega pred letom 1994 in imajo 3 leta delovnih izkušenj lahko preidejo v 3. letnik. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti pred vpisom. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali katerikoli štiriletni srednješolski program.
   O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji, seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni.
Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

Glede na vsebino študijskih programov, ki jih je doslej izvajala UL FKKT, se univerzitetni diplomirani inženirji kemijskega inženirstva zaposlujejo v številnih industrijskih panogah:v kemijski, farmacevtski, naftni, petrokemijski, gumarski, usnjarski, strojni, metalurški, živilski, tekstilni industriji, v industriji celuloze in papirja, plastičnih mas in vlaken ter industriji procesne opreme. Sodelujejo pri vodenju podjetij, projektiranju, strokovnem svetovanju, trženju, zaščiti okolja, varstvu pri delu. Usposobljeni so za raziskovanje in razvoj novih produktov, procesov in opreme, za vodenje proizvodnje, nadzor,... Zaposlujejo se lahko v državni upravi in v šolstvu.
Novi univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo bo diplomantom dal široke in kakovostne kompetence, zato bodo imeli dobre možnosti za zaposlovanje tako v gospodarstvu kot tudi zunaj gospodarstva. Pridobljene kompetence in izboljšanje spretnosti komuniciranja jim bodo omogočale tudi prevzemanje različnih pomembnejših funkcij v podjetjih. Prav tako pa so odprte zaposlitvene možnosti na raziskovalnih inštitutih, različnih izobraževalnih institucijah, revizorskih podjetjih, svetovalnih podjetjih, državni upravi.

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Kemijsko inženirstvo 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Kemijsko inženirstvo 2021-22

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Tehniške varnosti je usposobiti strokovnjake, ki se bodo znali na osnovi analize tveganja strateško vključevati v procese in bodo lahko varnostna vprašanja obravnavali in analizirali pred izvedbo projektov in ne kot je slučaj sedaj, ko se jih vključuje šele tedaj, ko so procesi že izvedeni in ko varnostni strokovnjaki ne morejo več bistveno vplivati na varnost in požarno varnost.

• strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov,
• usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
• sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov
• razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju,
• sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem
• iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela,
• sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki mu omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu, tudi na področju projektov, ki so povezani z varnostno prakso,
• razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost,
• sposobnost sodelovanja pri načrtovanju novih varnejših procesov in oblikovanju varnejših proizvodov,
• usposobljenost za spremljanje strokovne - znanstvene literature na svojem področju ter za prenos analitičnih izsledkov v prakso,
• pridobitev temeljnih znanj iz naravoslovja in tehnike, ki predstavljajo jedro izobraževalnega programa in omogočajo dobro nadgradnjo strokovnih znanj s področja varnosti, in požarne varnosti ter tveganj s področja varstva okolja.

• poznavanje procesov, metod dela, pogojev in razmer, ki zagotavljajo varnost pri delu;
• poznavanje in učinkovito uporaba metod preprečevanja onesnaževanja okolja, požarov, poškodb in zdravstvenih okvar;
• poznavanje osnov ekonomike (cena varnosti), ergonomije, psihologije,
• poznavanja učnih metod in postopkov za uvajanja v varno delo;
• razumevanje vsebin tehniških in drugih predpisov, ki se nanašajo na podjetje in tehniško varstvo okolja s poznavanjem postopkov za izvajanje teh predpisov;
• varno načrtovanje v gradbeništvu, strojništvu, pri električnih napeljavah;
• vodenje služb, ki se ukvarjajo z varstvo pri delu in požarno varnostjo;
• razvoj metod dela, ki zagotavljajo varnejše delo;
• razvijanje strokovnih znanj s področja varnosti in požarne varnosti;

Namen izobraževanja je doseči visoko specializiranost v poklicu, hkrati pa je izobraževanje osnova za raziskovalno delo in izobraževanje v podiplomskih programih.

V študijski program Tehniška varnost se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja: ekonomski tehnik, elektrotehnik, farmacevtski tehnik, gozdarski tehnik, gradbeni tehnik, hortikulturni tehnik, kemijski tehnik, kmetijsko–podjetniški tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, metalurški tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik laboratorijske biomedicine, tehnik mehatronike, tehnik optik, tehnik računalništva, tehnik steklarstva, tehnik varovanja, živilsko prehranski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika, biologija, biotehnologija, ekonomija, elektrotehnika, fizika, informatika, kemija, materiali (modul gradbeništvo), mehanika, psihologija, računalništvo, sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

V programu se predvideva 40 vpisnih mest, 8 mest za tujce iz držav nečlanic EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 mesti za vzporedni študij.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
• kandidati iz točke b) izbrani glede na:
• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Tehniške varnosti, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
• primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Tehniške varnosti, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.  

Učni načrti UN Tehniška varnost

Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika.  Poleg tega veljajo še naslednji pogoji:

• Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk.
• Za vpis v tretji letnik mora imeti opravljene vse obveznosti iz prvega letnika (60 KT) in zbranih 60 kreditnih točk iz drugega letnika.

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in

• za izjemni vpis v drugi letnik opravil izpite iz predmetov Matematika I, Fizika I, Osnove zdravstvenega varstva in Osnove tehniške in požarne varnosti 
• za izjemni vpis v tretji letnik opravil vse izpite 1. letnika ter izpite iz predmetov Delovno okolje, Numerična in računalniška orodja v varnosti, Osnove procesne tehnike, Gorenje in dinamika požarov in Medicina dela,
• če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
• Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik.
• Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji.

Za dokončanje 1. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje.
   Program ni zaprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih. Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Študent, ki želi preiti na UN študijski program Tehniška varnost, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na študijski program. Vključi se v tisti letnik za katerega izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prošnji za prehod odloča Študijska komisija Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje.
   Študenti visokošolskega strokovnega programa Varstvo pri delu in požarna varnost, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa Tehniška varnost. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje.
   Diplomanti višješolskega programa Varstvo pri delu in požarna varnost sprejetega pred letom 1994 in imajo 3 leta delovnih izkušenj lahko preidejo v 3. letnik. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti pred vpisom.
4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje

Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) iz sorodnih študijskih področij, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Matematika, Kemija, Fizika, mehanika in Osnove varstva pri delu in požarne varnosti), ki jih morajo opraviti pred vpisom v 3. letnik.
O prehodih med programi odloča Študijska komisija Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:

• 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
• 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
• 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
• 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
• 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
• 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

• 10 = A
• 9 = B
• 8 = C
• 7 = D
• 6 = E
• 5 = F (fail)

Diplomanti se zaposlujejo večinoma v malih, srednjih in večjih podjetjih ter v zasebnih firmah, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu in požarnim varstvom. Za diplomante univerzitetnega programa Tehniške varnosti so odprte službe v državni upravi (inšpekcijske službe), vodenje večjih služb varnosti in zdravja, vodstvena mesta v podjetjih, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu, požarno varnostjo in varstvom okolja in ekologijo. Ocenjuje se (ocena Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Zbornice varnosti in zdravja pri delu), da je okoli 600 delovnih mest, ki so trenutno nezapolnjena ali jih zasedajo neustrezni kadri na področju varstva pri delu in požarnega varstva, tveganj na področju varstva okolja ter v gasilskih enotah.

• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Tehniška varnost 2020-21
• Samoevalvacijsko poročilo ŠP UN Tehniška varnost 2021-22

1. Kandidati naj najprej preko MIZŠ evidence predhodnih vpisov poizvejo o upravičenosti do brezplačnega nadaljevanja študija. To informacijo je možno dobiti s poizvedbo na elektronskem naslovu podpora-evs.mizs(at)gov.si (poleg vprašanja je potrebno sporočiti tudi svoj EMŠO).
2. V kolikor prejmejo odgovor MIZŠ, da niso upravičeni do brezplačnega nadaljevanja študija, preverijo višino šolnine za študijske programe UL FKKT, ki so objavljeni na spletni strani UL: https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev/ (Cenik šolnin in prispevkov za tekoče študijsko leto).
3. Nato vložijo prošnjo na Komisijo za dodiplomski in magistrski študij UL FKKT (v nadaljevanju: KDMŠ), v obliki dopisa, ki ga lastnoročno podpišejo in pošljejo po navadni pošti, ali podpišejo z digitalnim certifikatom in posredujejo po elektronski pošti na naslov referat(at)fkkt.uni-lj.si.
4. V prošnji navedejo, v kateri študijski program UL FKKT se želijo prepisati/vpisati, priložijo dokazila o do sedaj opravljenih obveznostih in predmetnik na sedanjem študijskem programu, ter priložijo odgovor MIZŠ glede upravičenosti do brezplačnega nadaljevanja študija (v kolikor do brezplačnega nadaljevanja študija niso upravičeni, dodajo izjavo, da so seznanjeni z višino šolnine).
5. Prošnja kandidata se posreduje v pregled skrbniku ustreznega študijskega programa, ki pripravi mnenje za KDMŠ. KDMŠ po prejemu mnenja skrbnika na zasedanju redne seje izda sklep, v katerem so navedene obveznosti za nadaljevanje študija na UL FKKT.
6. Sam postopek od oddaje prošnje do prejema sklepa KDMŠ lahko traja do 3 mesece (v ta rok ne štejeta mesec julij in avgust, ko je obdobje letnih dopustov).
7. Digitalno podpisan sklep KDMŠ kandidat prejme po elektronski pošti. Po trenutno veljavnem ceniku UL za št. leto 2021/22 se za sklep KDMŠ zaračuna strošek v višini 97,30 eur (za kandidate, ki niso redno vpisani na katerikoli študijski program UL).