Iskanje ...
Skrbnica programa: prof. dr. Helena Prosen
Prvostopenjski univerzitetni študijski program KEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk.
Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant je:
diplomirani kemik (UN) ali
diplomirana kemičarka (UN) oziroma
dipl. kem. (UN)
Študijsko področje: (44) vede o neživi naravi
KLASIUS-P klasifikacija: Kemija (4420).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Kemija (0531).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1).
Razvrstitev: SOK 7, EOK 6, EOVK prva stopnja
Študijski program je po obsegu, vsebini in načinu izvedbe usklajen z evropskimi priporočili in ima mednarodni certifikat Chemistry Eurobachelor (European Chemistry Thematic Network Association ECTNA).
Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Kemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo:
Pridobljeno znanje bo študentu omogočilo globlje razumevanje nekaterih drugih strokovnih predmetov. Naučil se bo nekaj temeljnih matematičnih pojmov in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje strokovne literature in tudi za uspešno opravljanje dela (za naravoslovca ali tehnika so skoraj tako neobhodni kot poštevanka v vsakdanjem življenju).
Pridobljeno znanje bo študentu omogočilo globlje razumevanje nekaterih drugih strokovnih predmetov. Naučil se bo nekaj temeljnih matematičnih pojmov in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje strokovne literature in tudi za uspešno opravljanje dela (za naravoslovca ali tehnika so skoraj tako neobhodni kot poštevanka v vsakdanjem življenju).
V prvostopenjski univerzitetni študijski program KEMIJA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz splošne mature iz predmeta kemija, fizika ali biologija, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Kemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila:
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
| 1. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 1. semester | ||||||||||
| Smrekar, Pavešić | Matematika | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Fajfer, Bonča, Muševič | Fizika | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Meden, Turel | Splošna kemija | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Počkaj | Praktikum iz splošne in anorganske kemije* | 30 | 45 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Novinec | Molekularne osnove ved o življenju | 45 | 15 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Splošni izbirni predmet | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 180+i | 45+i | 90+i | 60+i | 450 | 30 | 900 | |||
| 2. semester | ||||||||||
| Smrekar, Pavešić | Matematika | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Fajfer, Bonča, Muševič | Fizika | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Perdih | Anorganska kemija | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Počkaj | Praktikum iz splošne in anorganske kemije* | 30 | 45 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Golobič | Zgradba in lastnosti trdnin | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Prosen | Analizna kemija I | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Skupaj | 195 | 75 | 90 | 90 | 450 | 30 | 900 | |||
| Skupaj 1. letnik | 375+i | 120+i | 180+i | 150+i | 900 | 60 | 1800 | |||
| *Predmet je celoletni, pogoj za opravljanje vaj v drugem semestru so opravljene vaje prvega semestra, kreditne točke se v celoti priznajo, ko študent pozitivno opravi zaključni kolokvij. | ||||||||||
| 2. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 3. semester | ||||||||||
| Prosen | Analizna kemija II | 40 | 35 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Markelj | Praktikum iz analizne kemije | 15 | 60 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Svete | Organska kemija I | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Jamnik | Fizikalna kemija | 50 | 25 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Urbič | Struktura atomov in molekul | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Moškon | Osnove programiranja | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Skupaj | 225 | 120 | 15 | 90 | 450 | 30 | 900 | |||
| 4. semester | ||||||||||
| Svete | Organska kemija II | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Kranjc | Praktikum iz organske kemije | 15 | 60 | 75 | 5 | 150 | ||||
| A. Jamnik | Fizikalna kemija | 50 | 25 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Cerar | Praktikum iz fizikalne kemije | 15 | 60 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Košmrlj, Modec | Spektroskopija | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Splošni/strokovni izbirni predmet* | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Skupaj | 140+i | 85+i | 15+i | 135+i | 450 | 30 | 900 | |||
| Skupaj 2. letnik | 365+i | 205+i | 30+i | 225+i | 900 | 60 | 1800 | |||
| *Študent lahko izbira med ponujenimi splošnimi izbirnimi predmeti ali strokovnimi izbirnimi predmeti. V 2. in 3. letniku lahko izbere skupno za največ 5 ECTS splošnih izbirnih predmetov. | ||||||||||
| Splošni izbirni predmeti | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Pirih Svetina | Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Hirci | Tehniška angleščina | 15 | 30 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Izbirni predmeti iz drugih programov | 75 | 5 | 150 | |||||||
| 3. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| 5. semester | ||||||||||
| Štefane | Organska kemija III | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Košmrlj | Organska analiza | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Reščič, Tomšič | Instrumentalne metode | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Gunčar | Biološka kemija | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Pompe | Instrumentalna analiza | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Kralj Cigić, Tomšič | Praktikum iz instrumentalnih metod in instrumentalne analize | 75 | 75 | 5 | 150 | |||||
| Skupaj | 210 | 105 | 135 | 450 | 30 | 900 | ||||
| 6. semester | ||||||||||
| Krajnc | Osnove kemijskega inženirstva | 60 | 15 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Splošni/strokovni izbirni predmet* | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Strokovni izbirni predmet | 75 | 5 | 150 | |||||||
| Diplomsko delo | 225 | 225 | 15 | 450 | ||||||
| Skupaj | 60+i | 15+i | i | i | 225+i | 450 | 30 | 900 | ||
| Skupaj 3. letnik | 270+i | 120+i | i | 135+i | 225+i | 900 | 60 | 1800 | ||
| *Študent lahko izbira med ponujenimi splošnimi izbirnimi predmeti ali strokovnimi izbirnimi predmeti. V 2. in 3. letniku lahko izbere skupno za največ 5 ECTS splošnih izbirnih predmetov. | ||||||||||
| Strokovni izbirni predmeti | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
| Lavrenčič Štangar | Kemija za trajnostni razvoj | 15 | 30 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Perdih | Sodobni pristopi v anorganski kemiji | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Gros | Praktični pristopi v analizni kemiji | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Iskra, Jereb | Principi zelene kemije | 15 | 15 | 45 | 75 | 5 | 150 | |||
| Grošelj | Kemija heterocikličnih spojin | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Šarac | Fizikalna kemija tekočin in raztopin | 30 | 30 | 15 | 75 | 5 | 150 | |||
| Tomšič | Površinska in koloidna kemija | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Lukšič | Makromolekularna kemija | 45 | 30 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Perdih | Anorganska sinteza | 30 | 45 | 75 | 5 | 150 | ||||
| Požgan | Sintezna organska kemija | 15 | 15 | 45 | 75 | 5 | 150 | |||
| Prosen | Kemija okolja | 30 | 20 | 25 | 75 | 5 | 150 | |||
| Kralj Cigić | Kemijska analiza živil | 30 | 15 | 30 | 75 | 5 | 150 | |||
| Gazvoda | Praktično usposabljanje | 150 | 150 | 5 | 150 | |||||
| Skupaj vsi letniki | 1010+i | 435+i | 210+i | 515+i | 220+i | 2700 | 180 | 5400 | ||
Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega veljajo še naslednji pogoji:
Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in
Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Prehod iz drugih univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
Prehodi iz univerzitetnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija
Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih. Študent, ki želi preiti na UN študijski program Kemija, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na študijski program. Vključi se v tisti letnik, za katerega izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prošnji za prehod odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ali organ, ki ga določi Senat fakultete
Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija.
Študenti visokošolskega strokovnega programa Kemijska tehnologija, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje Kemija. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kemija.
Prehodi iz višješolskih študijskih programov sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnim študijskim programom prve stopnje Kemija
Diplomanti višješolskega programa Kemijska tehnologija sprejetega pred letom 1994 in imajo 3 leta delovnih izkušenj lahko preidejo v 3. letnik. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti pred vpisom. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali katerikoli štiriletni srednješolski program.
O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:
10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem
Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.
Študijske obveznosti se lahko ocenjujejo tudi z ocenami: opravil z odliko, opravil ali ni opravil.
Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:
Novi univerzitetni študijski program Kemija bo diplomantom dal široke in kakovostne kompetence, zato bodo imeli dobre možnosti za zaposlovanje tako v gospodarstvu kot tudi zunaj gospodarstva. Zaposlitvene možnosti bodo še boljše kot pri dosedanjih diplomantih, čeprav že ti po podatkih Zavoda za zaposlovanje brez težav dobijo delo. Pridobljene kompetence in izboljšanje spretnosti komuniciranja jim bodo omogočale tudi prevzemanje različnih pomembnejših funkcij v podjetjih. Prav tako pa so odprte zaposlitvene možnosti na raziskovalnih inštitutih, različnih izobraževalnih institucijah, revizorskih podjetjih, svetovalnih podjetjih, državni upravi.