FKKT

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je rak eden glavnih vzrokov smrti, saj je leta 2020 terjal skoraj 10 milijonov življenj, kar predstavlja približno šestino vseh smrti. Vsako uro samo zaradi raka jajčnikov po svetu umre približno 25 žensk. Kljub napredku na področju kirurgije, kemoterapije, hormonskega zdravljenja, radioterapije in drugih terapevtskih pristopov ostaja velik izziv razvoj odpornosti na zdravljenje. Zato potrebujemo nove, učinkovitejše strategije.

Skupina profesorja Iztoka Turela s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) že vrsto let raziskuje komplekse kovin s piritionom, ki bi lahko delovali kot protirakava sredstva.
Pirition je naravna organska žveplova spojina s šestčlenskim obročem, ki vsebuje dušik (glej sliko spodaj). V naravi so ga doslej našli le pri eni vrsti luka (Allium stipitatum), kjer v čebulicah nastane po poškodbi tkiva. Slovenske raziskovalce pa še posebej zanima razmerje med strukturo in delovanjem laboratorijsko pripravljenih kovinskih spojin piritiona.

V najnovejši študiji, ki so jo izvedli v okviru dolgoletnega in zelo uspešnega sodelovanja s skupino Isolde Romero Canelon z Univerze v Birminghamu (Velika Britanija), so preučevali protirakavi potencial organorutenijevih(II)-piritionatnih kompleksov v laboratorijskih modelih raka jajčnikov. Najobetavnejše spojine so pokazale dobro protirakavo delovanje, saj so zavirale celično delitev, migracijo in agregacijo tumorskih celic. Te ugotovitve razkrivajo potencial novih spojin, ki temeljijo na kovinah, pri odkrivanju zdravil proti raku. Spojine, ki so v študiji dosegle najboljše rezultate, so obetavne kandidatke za nadaljnje biološke raziskave.

Rezultati raziskav so bili objavljeni v reviji Journal of Medicinal Chemistry (ACS):

https://doi.org/10.1021/acs.jmedchem.6c01867

V raziskavi, ki jo je v Sloveniji finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), so sodelovali trije člani Katedre za anorgansko kemijo UL FKKT: Uroš Rapuš, Jakob Kljun in Iztok Turel ter dve raziskovalki z Univerze v Birminghamu. Prva dva avtorja, doktorska študenta Maha M. Alshammari in Uroš Rapuš, sta enakovredno prispevala k izvedbi študije. 

Na sliki sta prikazani dve najbolj obetavni spojini iz raziskave mehanizma delovanja organorutenijevih koordinacijskih spojin na celične linije raka jajčnikov. V splošnem so spojine v celicah povzročile oksidativni stres (ta je posledica tvorbe reaktivnih kisikovih zvrsti – ROS), vplivale na zvitje DNA in zaustavile celični cikel. Te spremembe so vodile v aktivacijo kaspaz in apoptotično celično smrt.