Visokošolski strokovni študijski program
Podatki o študijskem programu
Skrbnik programa: doc. dr. Rok Ambrožič
Prvostopenjski visokošolski študijski program KEMIJSKA TEHNOLOGIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk.Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant je:
- diplomirani inženir kemijske tehnologije (VS),
- diplomirana inženirka kemijske tehnologije (VS) oziroma
- dipl. inž. kem. tehnol. (VS).
Študijsko področje: (52) tehniške vede
KLASIUS-P klasifikacija: Kemijska tehnologija (5241).
KLASIUS-P-16 klasifikacija: Kemijsko inženirstvo in procesi (0711).
FRASCATI klasifikacija: Naravoslovno-matematične vede (1), Tehniške vede (2).
Razvrstitev: SOK 7, EOK 6, EOVK prva stopnja
Temeljni cilji
Kemijska tehnologija predstavlja vez med naravoslovno-matematičnimi in tehniškimi znanostmi. Značilnost tega programa je, da je naravnan na aplikativno delo diplomantov na široki paleti delovnih mest v industriji, raziskovalnih inštitucijah, upravnih organih in drugod.
Prenova in posodabljanje učnega programa je pogojena tako z zunanjimi faktorji, tj. usmeritvami Evropske unije in Republike Slovenije na področju visokega šolstva kot tudi notranjimi. Med slednje sodi potreba po stalnem posodabljanju visokošolskih programov s katero se odgovarja na dinamične spremembe v razvoju področij kemije in kemijske industrijske proizvodnje in tudi drugih sorodnih področij kot so farmacija, materiali ipd. Spremembe so potrebne tudi zaradi povečane skrbi za varovanje okolja, večje varnosti pri prometu in proizvodnji različnih kemikalij idr. Glede na to, je program kombinacija tako fundamentalnih kemijskih znanj kot tudi bolj aplikativnih in tehnološko in inženirsko usmerjenih znanj.
Visokošolski strokovni program Kemijska tehnologija daje diplomantom začetno znanje za hitro vključevanje na delovna mesta na zgoraj omenjenih področjih s solidnimi osnovami:
- splošnih znanj (matematika, statistika, fizika);
- znanj s področja kemije (splošna, anorganska, organska, fizikalna in analizna kemija);
- znanj s področja kemijskega inženirstva, tehnologije oziroma industrijske kemije;
- znanj, potrebnih za odgovorno ravnanje z okoljem in varnostjo pri delu z nevarnimi snovmi oziroma pri proizvodnji različnih kemikalij.
Program Kemijske tehnologije je zasnovan tako, da bo pri študentih razvijal sposobnosti, ki so potrebne za aplikativno delo kot so:
- sposobnost prenosa in uporabe splošnih naravoslovnih in tehničnih zakonitosti v proizvodnem ali aplikativnem okolju;
- sposobnost reševanja problemov na različnih področjih od bolj fundamentalnih laboratorijskih kot tudi tehnično tehnoloških nivojev;
- sposobnost nadgrajevanja svojega znanja in nadaljnje usposabljanje z vseživljenskim izobraževanjem;
- sposobnost dobro organiziranega individualnega dela kot tudi sposobnost za vključevanje v skupinsko delo;
- komuniciranje znotraj podjetij in organizacij kot tudi povezovanje s širšo slovensko in mednarodno strokovno skupnostjo.
Te sposobnosti in kompetence si bodo kandidati pridobili v sodobno zasnovanem programu, ki bo poleg klasičnih oblik podajanja splošnih in strokovnih predmetov vključeval tudi veliko praktičnega dela in projektnih nalog. Študenti bodo pri svojem delu uporabljali sodobno informacijsko tehnologijo in na osnovi obdelave rezultatov in njihovega vrednotenja pripravljali poročila in predstavitev svojih dosežkov pred učnim osebjem fakultete, vabljenimi strokovnjaki iz gospodarstva ter svojimi kolegi, kar bo dodatna izkušnja za profesionalno delo po zaključku študija.
Splošne kompetence, ki jih študent pridobi s programom, so:
- široko strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in inženirsko/tehnoloških vsebin;
- usposobljenost za uporabo teoretičnega znanja in njegov prenos in aplikacijo v praksi;
- sposobnost razumevanja odvisnosti med osnovnimi naravoslovnimi zakonitostmi in tehnično izvedbo v tehnoloških sistemih;
- sposobnost eksperimentiranja, zbiranja relevantnih podatkov o eksperimentu ali procesu in njihovega vrednotenja;
- iniciativnost in samostojnost, ki je potrebna pri odločanju ter vodenju zahtevnejših del, laboratorijev ali obratov;
- sposobnost za vključevanje v skupinsko delo;
- sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki drugih disciplin, kar mu omogoča sodelovanje pri multidisciplinarnih projektih;
- sposobnost strokovnega komuniciranja tako na domačem kot mednarodnem terenu;
- usposobljenost za spremljanje strokovne - znanstvene literature na svojem področju ter za prenos izsledkov v prakso;
- razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost;
- sposobnost sodelovanja pri načrtovanju novih varnejših in okolju prijaznejših procesov;
- usposobljenost za varno delo s kemikalijami in njihovo varno proizvodnjo;
- razvita sposobnost učenja na svojem strokovnem področju.
- strokovno znanje, pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov s področij splošnih predmetov, kemije, biokemije, kemijske tehnologije, biotehnologije in inženirstva;
- razumevanje zgradbe snovi, njene povezanosti z lastnostmi snovi in materialov;
- poznavanje tako anorganske sistematike kot tudi organske;
- poznavanje osnov kemijskih reakcij, njihove termodinamike in kinetike;
- poznavanje in sposobnost uporabe različnih postopkov analize in karakterizacije snovi od enostavnejših analiz do kompleksnih inštrumentalnih metod;
- poznavanje osnovnih sinteznih poti v organski in anorganski kemiji;
- usposobljenost za kvalitetno in varno delo v laboratoriju s poznavanjem laboratorijske opreme in ustreznih laboratorijskih tehnik;
- poznavanje problemov pri prehodu z laboratorijskega nivoja na pilotni ali industrijski nivo;
- poznavanje osnovnih tipov industrijskih procesov (kataliza, predelava mineralnih surovin, elektrokemijski procesi, visokotemperaturni procesi, kriogenika in drugi procesi pri tehničnih plinih, polimerizacija in predelava umetnih snovi) in načina reševanja problemov v industriji;
- poznavanje problematike surovinske osnove industrijskih procesov, bogatenja in predelave surovin;
- poznavanje energetskih osnov industrijskih procesov in racionalne uporabe energije;
- poznavanje vpliva in povezanosti surovinske in energetske osnove ter samega tehnološkega procesa z okoljem, možnosti za zmanjšanje teh vplivov;
- usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov;
- sposobnost za delo in vodenje industrijskih obratov v kemijski in procesnih industrijah;
- sposobnost za delo z najzahtevnejšo laboratorijsko opremo, inštrumenti in aparaturami;
- poznavanje procesov, metod dela, pogojev in razmer, ki zagotavljajo uspešno obratovanje procesov;
- vodenje kontrolnih, analiznih in sorodnih aktivnosti in laboratorijev v katerih potekajo te aktivnosti;
- znanje za varno delo v laboratoriju, industrijskem obratu ali terenu in sodelovanje pri pripravi ocen tveganja;
- znanje in sposobnosti, s katerimi bodo zadostili pogojem za začetno zaposlitev na delovnem mestu v kemijski, farmacevtski in drugih sorodnih industrijah.
V visokošolski strokovni študijski program Kemijska tehnologija se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v katerem koli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo.
V programu se predvideva 70 vpisnih mest za redni študij, 14 mest za tujce iz držav nečlanic EU, 2 mesti za Slovence brez slovenskega državljanstva ter 2 mesti za vzporedni študij.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi 60 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Kemijska tehnologija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Komisija za dodiplomski in magistrski študij UL FKKT, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo komisija upoštevala naslednja merila:
- ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),
- primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Kemijske tehnologije, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Učni načrti VS Kemijska tehnologija
1. letnik | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | |||
| 1. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Cimprič | Matematika in statistika | 45 |
| 30 |
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Mohorič | Fizika | 60 |
| 15 |
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Petriček | Splošna kemija | 45 | 15 | 15 |
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Genorio | Osnove industrijske kemije | 45 | 30 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Kitanovski | Praktikum iz splošne kemije |
|
| 15 | 60 |
|
| 75 | 5 | 150 |
| Splošni izbirni predmet |
|
|
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
| Skupaj | 195+i | 45+i | 75+i | 60+i |
|
| 450 | 30 | 900 |
| 2. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Cimprič | Matematika in statistika | 45 |
| 30 |
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Petriček | Anorganska kemija | 60 | 15 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Požgan | Organska kemija 1 | 60 | 15 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Žnidaršič Plazl | Osnove biokemije z biotehnologijo | 50 | 10 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Perdih | Praktikum iz anorganske kemije |
| 15 |
| 60 |
|
| 75 | 5 | 150 |
| Splošni izbirni predmet |
|
|
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
| Skupaj | 215+i | 55+i | 30+i | 75+i |
|
| 450 | 30 | 900 |
| Skupaj 1. letnik | 410+i | 100+i | 105+i | 135+i |
|
| 900 | 60 | 1800 |
| ||||||||||
| ||||||||||
Splošni izbirni predmeti 1. letnika | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | |||
M. Jamnik | Športna vzgoja | 10 | 5 | 60 |
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Matoh, Žgajnar Gotvajn | Osnove trajnostne kemije | 30 | 15 |
| 20 |
|
| 60 | 5 | 125 |
| Izbirni predmeti iz drugih programov |
|
|
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
| ||||||||||
| ||||||||||
2. letnik (začne se izvajati št. l. 2025/26) | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | |||
| 3. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kolar | Analizna kemija 1 | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Požgan | Organska kemija 2 | 45 | 30 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Plazl | Osnove kemijskega inženirstva | 45 | 30 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Genorio, Šebenik | Procesi v industrijski kemiji | 45 | 30 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Cerkovnik | Praktikum iz organske kemije |
|
| 15 | 60 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Marinšek | Osnove vede o materialih | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
| Skupaj | 225 | 120 | 15 | 90 |
|
| 450 | 30 | 900 |
|
| |||||||||
| 4. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kolar | Analizna kemija 2 | 30 |
|
| 45 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Kogej | Fizikalna kemija 1 | 40 | 10 |
| 25 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Podgornik | Osnovne operacije v kemijskem inženirstvu | 45 | 30 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Prosen | Kemija okolja | 30 | 20 |
| 25 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Novosel | Kemijska in procesna varnost | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni predmet |
|
|
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
| Skupaj | 190+i | 75+i |
| 110+i |
|
| 450 | 30 | 900 |
| Skupaj 2. letnik | 370+i | 180+i | 15 | 185+i |
|
| 900 | 60 | 1800 |
| ||||||||||
| ||||||||||
Strokovni izbirni predmeti 2. in 3. letnika (splošni modul) | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
Alič | Polimerni materiali | 60 |
|
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Pevec | Sintezne metode v anorganski kemiji |
| 15 |
| 60 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Košmrlj | Organska analitika in spektroskopija | 45 |
|
| 30 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Cerkovnik | Sintezne tehnike v organski kemiji | 15 | 15 |
| 45 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Kočar | Zagotavljanje kakovosti v analiznem laboratoriju | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Genorio | Praktikum iz materialov |
|
| 25 | 50 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Alič | Tehnologija premazov | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Skalar, Pušnik, Mori | Obnovljivi viri in surovine | 60 | 15 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Šebenik, Zupan | Načrtovanje trajnostnih kemijskih produktov | 20 | 55 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Kalčikova, Podjed | Zelene tehnologije v sodobni družbi | 45 | 30 |
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
| ||||||||||
| ||||||||||
3. letnik (začne se izvajati št. l. 2026/27) | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
| P | S | SV | LV | TD | DO | S | |||
| 5. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gros | Analizna kemija 3 | 30 | 30 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Žgajnar Gotvajn | Industrijski procesi in trajnostni razvoj | 45 | 10 |
| 20 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Marinšek | Mehanske operacije | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Jamnik | Meritve in osnove regulacije procesov | 30 | 15 |
| 30 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Kogej | Fizikalna kemija 2 | 35 | 10 |
| 30 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Ručigaj | Praktikum iz osnov kemijskega inženirstva |
|
| 15 | 60 |
|
| 75 | 5 | 150 |
| Skupaj | 185 | 80 | 15 | 170 |
|
| 450 | 30 | 900 |
| 6. semester |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Izbirni strokovni modul |
|
|
|
|
|
| 375 | 30 | 900 |
| Skupaj 3. letnik | 185+i | 80+i | 15+i | 170+i |
|
| 825 | 60 | 1800 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Skupaj vsi letniki | 965+i | 360+i | 120+i | 490+i |
|
| 2625 | 180 | 5400 |
| ||||||||||
| ||||||||||
Izbirna strokovna modula – 3. letnik | ||||||||||
Študent izbere en izbirni strokovni modul (Splošni ali Vojaški) v obsegu 30 ECTS izmed dveh navedenih izbirnih strokovnih modulov. Študent se za izbirni strokovni modul odloči pri vpisu v 3. letnik. Vpis v Vojaški modul je omejen na 5 študentov. Vpis v Splošni modul ni omejen. | ||||||||||
| ||||||||||
Splošni modul (izbirni strokovni modul - 6. semester) | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
Žnidaršič Plazl, Žgajnar Gotvajn | Biotehnološki procesi in naprave | 45 | 15 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
Šebenik | Osnove polimernega inženirstva | 30 | 30 |
| 15 |
|
| 75 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni predmet | 75 |
|
|
|
|
| 75 | 5 | 150 |
Plazl | Praktično usposabljanje |
|
|
|
|
| 150 | 150 | 5 | 150 |
| Diplomsko delo za Splošni modul |
|
|
|
|
| 150 | 150 | 10 | 300 |
| ||||||||||
Vojaški modul (izbirni strokovni modul - 6. semester) | Kontaktne ure | ECTS | ŠOŠ | |||||||
P | S | SV | LV | TD | DO | S | ||||
Androjna | Vojaška delovanja | 80 | 50 | 40 |
|
|
| 170 | 9 | 270 |
Androjna | Vojaški menedžment, voditeljstvo in vojaška etika | 60 | 40 | 40 |
|
|
| 140 | 8 | 240 |
Androjna | Vojaški obrambni sistemi | 40 | 30 |
|
|
|
| 70 | 5 | 150 |
| Diplomsko delo za Vojaški modul |
|
|
|
|
| 120 | 120 | 8 | 240 |
Za vpis v višji letnik mora imeti študent potrjen predhodni letnik.
Poleg tega veljajo še naslednji prestopni pogoji:
- Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk.
- Za vpis v tretji letnik mora imeti opravljene vse obveznosti iz prvega letnika (60 KT) in zbranih 60 kreditnih točk iz drugega letnika.
Komisija za dodiplomski in magistrski študij UL FKKT lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
- Za izjemni prehod iz 1. v 2. letnik mu lahko manjka 10 kreditnih točk (dva izpita); vendar ne Matematika in statistika, Fizika in Splošna kemija.
- Za izjemni prehod iz 2. v 3. letnik mu lahko manjka 10 kreditnih točk (dva izpita); vendar ne Fizikalna kemija I, Osnove kemijskega inženirstva.
- Študent letnik lahko ponavlja, v kolikor je zbral 30 zahtevanih kreditnih točk za letnik. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
- Študentu se lahko po tretjem letniku podaljša status študenta za eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi (Statut UL) in ima opravljene vse obveznosti iz prvih dveh letnikov.
- Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali učitelji tutorji letnikov.
Za dokončanje 1. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 180 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Za študente, ki se želijo prepisati iz drugih študijskih programov Komisija za dodiplomski in magistrski študij UL FKKT na osnovi njihove prošnje in opravljenih študijskih obveznosti določi letnik, ki ga lahko vpišejo in diferencialne izpite.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji, seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja:
- 10 izjemno znanje brez ali z zanemarljivimi napakami
- 9 zelo dobro znanje z manjšimi napakami
- 8 dobro znanje s posameznimi pomanjkljivostmi
- 7 dobro znanje z več pomanjkljivostmi
- 6 znanje ustreza le minimalnim kriterijem
- 5 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem
Študent opravi izpit, če dobi oceno od 6 do 10.
Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:
- 10 = A
- 9 = B
- 8 = C
- 7 = D
- 6 = E
- 5 = F (fail)
Diplomanti se zaposlujejo večinoma v malih, srednjih in večjih podjetjih ter v zasebnih firmah, ki se ukvarjajo s kemijsko proizvodnjo, farmacevtsko in vrsto drugih dejavnosti. Za diplomante programa Kemijske tehnologije so odprte službe v državni upravi (inšpekcijske službe), vodenju laboratorijev in obratov, za diplomante z izbranim Vojaškim modulom pa tudi v Slovenski vojski. Z izbiro Vojaškega modula v 3. letniku lahko študent po končanem študiju obenem pridobi naziv častnika Slovenske vojske.
Navodila za predmet Praktično usposabljanje
Pravilniki, navodila in cenik storitev
- Študijski in izpitni red UL FKKT (čistopis z dne 23. 10. 2023)
- Prošnja za peto opravljanje izpita
- Navodila za vpis po merilih za prehode s predbolonjskih študijskih programov in drugih fakultet, oddaja prošnje
- Priporočila Univerze v Ljubljani pri uporabi umetne inteligence
- Informacije v zvezi s praktičnim usposabljanjem študentov
- Pravila o diplomskem delu
- Pravilnik o diplomskem delu 1. stopnje (čistopis z dne 25. 9. 2024)
- Rokovnik dejavnosti za diplomsko delo
- Priloga 1: Seznam študentov in mentorjev
- Navodila za izdelavo diplomskega ali magistrskega dela
- Priloga 2: Vzorec diplomskega dela ⇒ SLO ⇒ ANG
- Dispozicija diplomskega dela študenta
- Potrdilo knjižnice o poravnanih obveznostih
- Pravilnik o mednarodnih izmenjavah študentov
- Pravilnik o podeljevanju pohval in nagrad študentom UL FKKT in nagrad ter priznanja Maksa Samca (PNP UL FKKT, PB6)
- Pravilnik o sistemu tutorstva UL FKKT
- Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami in posebnim statusom na UL
- Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov (UL)
- Pravilnik o obštudijski dejavnosti na UL
- Priloga Učni načrt
- Kandidati naj najprej preko MVZI evidence predhodnih vpisov poizvejo o upravičenosti do brezplačnega nadaljevanja študija. To informacijo je možno dobiti s poizvedbo na elektronskem naslovu podpora-evs.mvzi(at)gov.si (poleg vprašanja je potrebno sporočiti tudi svoj EMŠO).
- V kolikor prejmejo odgovor MVZI, da niso upravičeni do brezplačnega nadaljevanja študija, preverijo višino šolnine za študijske programe UL FKKT, ki so objavljeni na spletni strani UL: https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev-za-studente (Cenik šolnin in prispevkov za tekoče študijsko leto).
- Nato vložijo prošnjo na Komisijo za dodiplomski in magistrski študij UL FKKT (v nadaljevanju: KDMŠ), v obliki dopisa, ki ga lastnoročno podpišejo in pošljejo po navadni pošti, ali podpišejo z digitalnim certifikatom in posredujejo po elektronski pošti na naslov referat(at)fkkt.uni-lj.si.
- V prošnji navedejo, v kateri študijski program UL FKKT se želijo prepisati/vpisati, priložijo dokazila o do sedaj opravljenih obveznostih oz. tudi predmetnik na sedanjem študijskem programu, ter priložijo odgovor MVZI glede upravičenosti do brezplačnega nadaljevanja študija (v kolikor do brezplačnega nadaljevanja študija niso upravičeni, dodajo izjavo, da so seznanjeni z višino šolnine).
- Prošnja kandidata se posreduje v pregled skrbniku ustreznega študijskega programa, ki pripravi mnenje za KDMŠ. KDMŠ po prejemu mnenja skrbnika na zasedanju redne seje izda sklep, v katerem so navedene obveznosti za nadaljevanje študija na UL FKKT.
- Sam postopek od oddaje prošnje do prejema sklepa KDMŠ lahko traja do 3 mesece (v ta rok ne štejeta mesec julij in avgust, ko je obdobje letnih dopustov).
- Digitalno podpisan sklep KDMŠ kandidat prejme po elektronski pošti. Po trenutno veljavnem ceniku UL za št. leto 2021/22 se za sklep KDMŠ zaračuna strošek v višini 97,30 eur (za kandidate, ki niso redno vpisani na katerikoli študijski program UL).