FKKT

V sredo, 12. novembra 2025 je v Grand hotelu Union v Ljubljani potekal Dan ARIS 2025. Dogodek, ki ga je organizirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost Republike Slovenije (ARIS), je bil namenjen povezovanju znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega ekosistema, razpravi o inovacijskem potencialu raziskovalcev in odprti znanosti ter predstavitvi in podelitvi priznanj najvidnejšim raziskovalnim dosežkom Odlični v znanosti 2025. Na dopoldanskem delu dogodka so svoje vizije razvoja znanosti in inovacij v obliki okrogle mize in pogovorov predstavili sogovorniki iz znanstvenoraziskovalne in gospodarske sfere ter odločevalci z obeh področij. Popoldanski del pa je bil posvečen najvidnejšim znanstvenim in razvojnim dosežkom na vseh področjih v tem in preteklem letu ter pozdravu novi generaciji mladih raziskovalcev. 

Priznanja Odlični v znanosti 2025 je prejelo 28 dosežkov, med katerimi je bil na področju interdisciplinarnih raziskav tudi dosežek »Kozmopolitski zunajcelični delci za podporo procesov v medicini, industriji, okoljskih znanostih in kmetijstvu«, ki ga je prijavila Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani. Avtorice in avtorji dosežka so Veronika Kralj-Iglič (UL ZF), Anna Romolo (UL ZF), Vesna Spasovski (UL ZF), Matevž Arko (UL ZF), Vesna Arrigler (UL FKKT), Apolonija Bedina Zavec (KI), Aleš Iglič (UL FE), Matic Kisovec (KI), Ksenija Kogej (UL FKKT), Mateja Erdani-Kreft (UL MF), Marija Holcar (UL MF), Samo Hudoklin (UL MF), Metka Lenassi (UL MF), Ivica Marić (IJS), Nataša Resnik (UL MF), Rok Romih (UL MF), Veronika Stoka (IJS) in Urška Zagorc (UL FKKT). Priznanje je v imenu vseh avtoric in avtorjev od direktorice ARIS Tjaše Dobnik sprejela Anna Romolo. Med soavtorji dosežka sta dve sodelavki UL FKKT, in sicer prof. dr. Ksenija Kogej in Vesna Arrigler, ter študentka UL FKKT Urška Zagorc. UL FKKT se s tem potrjuje kot ustanova, v okviru katere nastajajo vrhunski znanstveni dosežki. 

O dosežku: 

Zunajcelični vezikli (ZV-ji) so delci, manjši od mikrometra,  ki jih vsi tipi celic odpuščajo v svojo okolico. ZV-ji prenašajo sledi sestave celic, iz katerih so se sprostili, do drugih celic in s tem omogočajo interakcije med celicami znotraj organizma in med organizmi. Ker so nosilci sestavin za dostavo celicam, imajo velik potencial za uporabo v medicini, ekologiji in kmetijstvu ter v nekaterih biotehnoloških procesih. Nativnih ZV-jev je malo, metode njihovega pridobivanja in karakterizacije pa so predmet številnih raziskav. Za povečanje izplena postopkov so avtorji razvili postopek, pri katerem so ZV-je iz homogenata smrekovih iglic  kombinirali z liposomi (Spasovski in sod., 2024). Raziskave so vključene v svetovne trende na tem področju, v okviru Mednarodnega združenja za zunajcelične vezikle (International Society for Extracellular Vesicles) (Welsh in sod., 2024). Osnova za dosežek sta objavi Spasovski in sod., 2024 in Welsh in sod., 2024 (ki je od lanske objave prejel že več kot 1600 [Web of Science] oziroma 2700 citatov [Google Scholar]).

Vesna Spasovski, Anna Romolo, Urška Zagorc, Vesna Arrigler, Matic Kisovec, Apolonija Bedina Zavec, Matevž Arko, Adrienn Molnár, Gitta Schlosser, Aleš Iglič, Ksenija Kogej, Veronika Kralj-Iglič. Characterization of nanohybridosomes from lipids and spruce homogenate containing extracellular vesicles. International Journal of Nanomedicine 19, str. 1709-1721 [2024].

Joshua A. Welsh, Deborah C. I. Goberdhan, /…/, Metka Lenassi , Konzorcij MISEV (v katerem so sodelovali med drugimi tudi Apolonija Bedina Zavec, Marija Holcar, Samo Hudoklin, Veronika Kralj-Iglič, Mateja E. Kreft, Ivica Marić, Nataša Resnik, Rok Romih, Anna Romolo in Veronika Stoka) /…/,  Kenneth W. Witwer. Minimal information for studies of extracellular vesicles (MISEV2023) : From basic to advanced approaches. Journal of Extracellular Vesicles 13, e12404 [2024].