Interakcije okoljsko relevantne mikroplastike in biotskih površin v vodnem okolju
Šifra projekta: N2-0298
Vodja projekta: izr. prof. dr. Gabriela Kalčikova
Trajanje projekta: 1. 2. 2023 do 31. 1. 2026
Povzetek:
Mikroplastika so majhni plastični delci, ki so zaradi svoje razširjenosti v okolju v zadnjem času postali globalen problem. V okolje lahko pride iz različnih virov, zato se med seboj zelo razlikujejo po velikosti, obliki in materialu. Najdena je bila na najbolj oddaljenih lokacijah in njena prisotnost neizogibno vodi v interakcije z različnimi vodnimi organizmi. Do danes so bili preiskovani vplivi mikroplastike povezani z zaužitjem živali, kar velja za glavno pot vnosa mikroplastike, ki je dokumentirana v literaturi. Kljub obsežni literaturi o zaužitju mikroplastike s strani živali je znanje o drugih poteh vnosa in interakcijah mikroplastike z drugimi organizmi, ki niso iz živalskih vrst, minimalno. V tem kontekstu je cilj tega projekta ovrednotiti interakcije različne okoljsko relevantne mikroplastike z rastlinami in mikroorganizmi (biofilmi), saj predstavljajo veliko biotsko površino, na katero se mikroplastika lahko pritrdi. Poleg tega bodo raziskane tudi interakcije z živalmi zunaj zaužitja, saj te interakcije ostajajo večinoma neznane.
Prvi del projekta se osredotoča na pripravo in karakterizacijo okoljsko relevantne mikroplastike, ne le glede velikosti, oblike in materiala, temveč tudi glede staranja – pripravljeno mikroplastiko bomo starali v naravnih pogojih, da bi ocenili spremembe njenih lastnosti. To bo prispevalo k splošnemu poznavanju obnašanja in usode mikroplastike v naravnem okolju. V drugem delu projekta bomo opazovali interakcije mikroplastike z i) rastlinami, ii) mikroorganimi (biofilmi) in iii) vodnimi nevretenčarji. Osredotočili se bomo na učinke mikroplastike zaradi njene vezave na biotske površine (bioadhezija). Proučevali bomo interakcije med mikroplastiko in organizmi, da bi razumeli mehanizme bioadhezije. Mikroskopska opazovanja bodo pokazala lokacijo mikroplastike na biotski površini, medtem ko bo uporaba adsorpcijskih kinetičnih modelov in adsorpcijskih izoterm pomagala opisati in razumeti interakcije med mikroplastiko in temi biotskimi površinami. Ker bioadhezija ni bila nikoli raziskana do takšne mere, niti ni bila vključena med naravne procese, ki vplivajo na mikroplastiko, bo sistematična ocena teh interakcij ključnega pomena za nadaljnje razumevanje vedenja in usode mikroplastike v vodnem okolju.
Več o projektu: PLAStouch