FKKT

Na povabilo akademika prof. dr. Branka Stanovnika je 9. novembra 2023 na naši fakulteti predaval Nobelov nagrajenec Jean-Marie Lehn z strasbourške univerze. Nobelovo nagrado “za razvoj in uporabo molekul s strukturno specifičnimi visokoselektivnimi interakcijami” je prejel leta 1987 skupaj z ameriškima kemikoma Donaldom J. Cramom in Charlesom J. Pedersenom.

Kemikom in biokemikom je povsem jasno, da so strukturne razlike med molekulami osnova za njihovo specifično prepoznavanje in interakcije. Konec 60-tih let prejšnjega stoletja pa je bil izziv, kako sintetizirati organske molekule, ki bi izkazovale tako obnašanje. Profesor Lehn se je po doktoratu (1963) s področja NMR-analize triterpenov usposabljal na Harvardski univerzi, kjer je med drugim sodeloval pri izredno kompleksni sintezi vitamina B12. To znanje je s pridom uporabil po povratku v Francijo, kjer se je lotil sinteze spojin s kletkasto strukturo. Podobne strukture, ciklične polietre (kronske etre), je sintetiziral že Charles Pedersen nekaj let pred tem in pri tem uspel sintetizirati take, ki preferenčno vežejo kovinske ione določenih velikosti. Lehn je te strukture bistveno nadgradil, tako da so postale visokoselektivne. Še vedno je šlo za polietre, ki jih je poimenoval 'kriptandi'.

To je bila tudi osnova za predavanje pri nas, seveda pa je poleg koncepta predstavil številne novejše rezultate svoje skupine in sodelavcev, večinoma iz obdobja med 1990 in 2020. Raziskave namreč kažejo, da tematika še zdaleč ni izčrpana. Zato je predavanje naslovil zelo na široko – »Perspektive v kemiji: od supramolekulske kemije proti adaptivni kemiji«. Predstavil je številne možnosti za samoorganizacijo molekul in njihovo zmožnost selektivnih interakcij, zaključil pa z mislijo, da če je nek sistem sposoben (samo)organizacije, se bo ta (samo)organizacija tudi zgodila. Sicer je mislil predvsem na svet molekul, ker ga še vedno, tako kot v času, ko se je odločal glede študija, zanima tudi filozofija, pa nam je dal vedeti, da ne gre samo za kemijo.