FKKT

Opis projekta

Proizvodnja in barvanje tekstila je bila ena zgodovinsko najpomembnejših industrijskih panog. Kljub izjemnim lastnostim svile kot tekstilnega vlakna pa ta na splošno velja za naravno vlakno, ki je najbolj izpostavljeno razgradnji. Pravzaprav je utežena svila daleč najhitreje razpadajoč material v zbirkah kulturne dediščine.

Slika 1. Levo: ogrinjalo iz črne svile (1890-1910, MoMu, inv. MFA59.14.19). Sredina in desno: razpadajoča svilena tkanina.

V 19. stoletju so za barvanje in povečanje teže svile uvedli obdelavo s solmi prehodnih kovin. Kombinacija kovinskih ionov in velike količine svilenih predmetov v muzejskih skladiščih ter dejstvo, da je ta problem premalo raziskan, predstavlja tveganje v zbirkah kulturne dediščine po vsem svetu. Ker se doslej še noben način ohranjanja ni izkazal kot učinkovit, je razgradnja utežene svile za muzeje velik problem. Za utrjevanje svile so obetavni encimi, ki lahko sprožijo reakcije medmolekulskega povezovanja, ki vodijo do tvorbe makromolekulske mreže, hkrati pa preprečijo vizualne spremembe in preprečujejo razgradnjo.

Z raziskovalnima skupinama na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Univerzi v Antwerpnu sodelujejo raziskovalci iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in Modnega muzeja v Antwerpnu.

Cilj

Razumevanje in preprečevanje razgradnje svile, ki jo povzročajo kovinske soli. Želeni učinek je, da se zaščiti razpadajoče muzejske zbirke.

Izvedba/Faze projekta

• Določiti poti razgradnje in oceniti vpliv različnih škodljivih notranjih in zunanjih parametrov z izdelavo umetno razgrajenih vzorcev materiala, čemur sledi kemijska karakterizacija;
• Veljavnost spoznanj, pridobljenih na teh vzorcih se bo primerjala z analizo številnih zgodovinskih študijskih predmetov. Rezultati bodo vključeni v praktično orodje za odločanje pri vsakodnevnem upravljanju muzejskih zbirk, in sicer z razvojem škodne funkcije;
• Kvantifikacija škode in razvoj modelov, tj. škodnih funkcij, ki kvantitativno opisujejo razmerje med hitrostjo razgradnje, okoljskimi pogoji in sestavo vzorca;
• Razvoj preventivnih metod ohranjanja in upočasnitev razgradnje pri različnih kombinacijah okoljskih parametrov.

Rezultati

Rezultati raziskav bodo sproti objavljeni v odprtem dostopu.

Reference

[1] K. von Lerber, M. Strlič, J. Kolar, J. Kruger, S. Pentzien, C. Kennedy, T. Wess, M. Sokhan, W. Kautek: “Laser cleaning of undyed silk: Indications of chemical change”, Lasers in the Conservation of Artworks, Proceedings, vol. 116, 2007, pp. 313-320.

[2] Van der Snickt, G., K. A. Dooley, J. Sanyova, H. Dubois, J. K. Delaney, E. M. Gifford, S. Legrand, N. Laquiere and K. Janssens. "Dual mode standoff imaging spectroscopy documents the painting process of the Lamb of God in the Ghent Altarpiece by J. and H. Van Eyck." Science Advances (2020) 6(31): 10.

[3] C. Duran-Casablancas, M. Strlič, G. Beentjes, G. de Bruin, J. van der Burg, J. Grau-Bové: ”A Comparison of Preservation Management Strategies for Paper Collections”, Stud. Conserv., 66 (2021) 23-31.

[4] M. Strlič, C. Grossi-Sampedro, C. Dillon, N. Bell, K. Fouseki, P. Brimblecombe, E. Menart, K. Ntanos, W. Lindsay, D. Thickett, F. France, G. De Bruin: “Damage Function for Historic Paper. Part III: Isochrones and Demography of Collections”, Her. Sci. 3 (2015) #40

[5] M. Oriola, A. Možir, P. Garside, G. Campo, A. Nualart-Torroja, I. Civil, M. Odlyha, M. Cassar, M. Strlič: “Looking beneath Dalí’s paint: non-destructive canvas analysis”, Anal. Meth., 6 (2014) 86- 96