FKKT

Oddaja vseh vrst študentskih prošenj poteka preko študijskega informacijskega sistema STUDIS.  S tem je  študentom omogočeno spremljanje različnih faz reševanja prošnje in vpogled v sklep o dokončni rešitvi prošnje. Za katerikoli posebni status študenta ni časovnih omejitev, zaprosite lahko kadar koli med študijskim letom.

Posebni statusi se dodeljujejo v skladu s 44. in 69. členom Študijskega in izpitnega reda FKKT ter Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani, kjer so podrobno opredeljeni pogoji za pridobitev statusa, glede na vrsto statusa.

Na povezavi MIZŠ-»Pogosta vprašanja in odgovori« https://portal.evs.gov.si/pogosta-vprasanja je navedeno naslednje vprašanje in odgovor nanj:

»Ali se študent lahko redno zaposli in obdrži status študenta?

Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski član«.

To pomeni, da študent, ki se zaposli, lahko dokonča študij kot redni študent in mu ni potrebno plačati opravljanja preostalih izpitov in zagovora zaključnega dela.

1. Prvi odstavek 12. člena Statuta Univerze v Ljubljani določa naslednje:
   »Študent, ki je izgubil status študenta (v nadaljevanju: kandidat), lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija. Po dveh letih mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija vložiti prošnjo na članici.« Torej mora študent zagovarjati diplomsko/magistrsko delo v roku dveh let od izgube statusa, pri tem pa mora upoštevati tudi, ali je njegova tema zaključnega dela še veljavna.
    
2. Zadnji odstavek 128. člena Statuta Univerze v Ljubljani določa naslednje:  »Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.«
   To pomeni, da v navedenih okoliščinah lahko kandidat zagovarja zaključno delo brezplačno.
    

Pogoji za prehod med študijskimi programi so navedeni na spletnih straneh posameznih študijskih programov (npr. za UN Kemija) pod točko »Prehodi med študijskimi programi«.

Študent mora v sistemu STUDIS oddati elektronsko prošnjo »Prošnja za prehod med študijskimi programi« (za prehode znotraj prvostopenjskih študijskih programov) ali »Prošnja za določitev diferencialnih izpitov za vpis na študijske programe 2. stopnje« (za prehode s prve na drugo stopnjo). Prošnjo obravnava Komisija za dodiplomski in magistrski študij, ki izda sklep o pogojih za prepis (kdaj in katere diferencialne izpite mora študent opraviti). Sklep se izda elektronsko, preko sistema STUDIS, kjer se v predmetnik študenta vnesejo tudi s sklepom določeni diferencialni izpiti.

V kolikor gre za študente, ki ne študirajo na UL FKKT, prošnjo za določitev pogojev oddajo po navadni pošti na naslov fakultete (dopis, kjer se navede želje glede prepisa s priloženimi dokazili - dosedanje opravljene obveznosti oz. predmetnik trenutnega študija, vsebine učnih načrtov).

V 66. členu Zakona o visokem šolstvu je v drugi alineji navedeno:
»Študenti lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.«

Pogoji za ponavljanje letnika so navedeni v »Pogojih za napredovanje po programu« vsakega študijskega programa. 
V času ponavljanja letnika ima kandidat status študenta in iz tega naslova pravice, ki jih določa Zakon o visokem šolstvu. Ko študent izkoristi to možnost in ne opravi študijskih obveznosti letnika, lahko neopravljene obveznosti opravlja le kot pavzer. To pomeni, da mu prenehajo vse ugodnosti, ki jih status študenta nudi, kot so zavarovanje in brezplačno opravljanje študijskih obveznosti.

Vse informacije v zvezi z izjemnimi vpisi so navedene na spletni strani tukaj.

Brezplačni so prvi trije izpitni roki. 
29. člen Študijskega in izpitnega reda FKKT določa:

»Četrto in peto opravljanje izpita se opravlja pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je en član izpraševalec za predmet. Ostale člane na predlog predstojnika Katedre potrdi prodekan za dodiplomski in magistrski študij. V primeru petega opravljanja ostale člane določi Komisija za dodiplomski in magistrski študij. Na prošnjo študenta lahko Komisija za dodiplomski in magistrski študij odobri tudi drugo in tretje opravljanje izpita pred komisijo, sestavljeno enako kot za četrto opravljanje izpita. Opravljanje izpita pred komisijo se zaračunava po veljavnem ceniku fakultete.«

31. člen Študijskega in izpitnega reda FKKT določa:

»Študent sme kadar koli v času študija za izboljšanje že pridobljene pozitivne ocene na razpisanih izpitnih rokih enkrat ponavljati izpit pri posameznem predmetu.
Študent nima pravice za izboljšanje ocene ponavljati zagovora zaključnega dela, diplomskega ali magistrskega dela ali doktorske disertacije oz. zadnje izpitne obveznosti. Če študent meni, da je bil na zagovoru zaključnega dela, diplomskega dela, magistrskega dela, doktorske disertacije ali na zadnji izpitni obveznosti krivično ocenjen, ima možnost pritožbe zoper oceno v skladu z 58. členom tega pravilnika.
Možnosti ponavljanja izpita iz prvega odstavka tega člena nima študent, ki je bil pri opravljanju izpita iz predmeta, pri katerem želi izboljšati oceno, dvakrat ali večkrat neuspešen.«

31. člen Študijskega in izpitnega reda FKKT določa:

»Upošteva se višja ocena, v študijski evidenci Študentskega referata morata biti zabeleženi obe oceni.«

Če v Studisu odprete opcijo za popravljanje ocene določenega predmeta in se ne prijavite na nobenega izmed razpisanih izpitnih rokov, ni nikakršnih posledic.

V kolikor pa se na določen izpitni rok prijavite, samega izpita se ne udeležite, obenem pa se od izpita v za to določenem roku ne odjavite (najkasneje do poldneva en koledarski dan pred izpitom), se v skladu z 39. členom Študijskega in izpitnega reda FKKT šteje, da izpita niste uspešno opravili, ter se vam zabeleži ocena nezadostno. Ker smete že pridobljeno pozitivno oceno izboljševati samo enkrat pri posameznem predmetu, s tem to možnost izkoristite.

Opravljene laboratorijske vaje (eksperimentalni del) se vam priznajo, tudi če kolokvija iz vaj ali končnega izpita pri predmetu še niste uspešno opravili. Pogoj za priznane vaje je, da ste se jih 100%-no udeležili in da ste opravili zahtevane obveznosti (npr. poročila). Laboratorijskih vaj v tem primeru ni potrebno ponavljati, še vedno pa morate opraviti morebitni kolokvij iz vaj in končni izpit pri predmetu.
 

Če študent želi zamenjati mentorja, mora v študentski referat oddati pisno prošnjo za zamenjavo mentorja, s podpisi starega in novega mentorja ter predstojnika katedre. V prošnji navede razlog za zamenjavo. Mentorja je možno zamenjati le enkrat.

5. člen Pravilnika o diplomskem delu prvostopenjskih študijskih programov določa:
»Raziskovalno področje (katedro), na katerem želi diplomsko delo opravljati, študent navede v anketi v informacijskem sistemu ob vpisu v tretji letnik študijskega programa. Izbira raziskovalnega področja je za študenta zavezujoča.«

7. člen Pravilnika o diplomskem delu prvostopenjskih študijskih programov določa:
»Po zaključenem vpisu prodekan za dodiplomski in magistrski študij skupaj s predstojniki kateder pregleda sezname študentov, prijavljenih za izdelavo diplomskega dela na posameznih raziskovalnih področjih. 
V primeru, da je na posameznem raziskovalnem področju prijavljenih študentov več, kot je v skladu s 6. členom tega pravilnika razpisanih mest, se izvede izbor študentov.
Študente se rangira glede na oceno, ki je enaka 90% dotedanjega študijskega uspeha (povprečna ocena do takrat opravljenih študijskih obveznosti) študenta. Vsak mentor lahko po izboru doda enemu študentu še 10% dotedanjega študijskega uspeha, enemu pa 5% dotedanjega študijskega uspeha. 
Študente, ki na izboru ne bodo uspeli, prodekan za dodiplomski in magistrski študij prerazporedi na preostala prosta mesta. Pri tem po možnostih upošteva sorodnost raziskovalnih področij. 
Študentje, ki se v 3. letnik študijskega programa vpišejo po 30. septembru, so razporejeni na raziskovalna področja, kjer so še prosta mesta.«

Kriteriji za izbor študentov za 2. stopnjo izobrazbe so navedeni v »Pogojih za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa« vsakega študijskega programa posebej. Javnoveljavne akreditirane drugostopenjake programe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani najdete tukaj.