b. Vrstni red nazivov 7. elen Visokosolski ueitelji so lahko izvoljeni v nazive po naslednjem vrstnem redu: - docent, izredni profesor, redni profesor, - predavatelj, visji predavatelj. Znanstveni del
9. člen Redni profesor ima pred razglasitvijo v naziv inavguracijsko predavanje na univerzi. Učitelji umetniških disciplin lahko namesto predavanja svoje umetniško delo javno predstavijo. 10. člen Vis
Senat UL FKKT je na svoji 38. seji dne 9. 12. 1999 sprejel sklep, da se morajo vsi kandidati za izvolitev v naziv rednega profesorja na UL FKKT pred odločanjem o imenovanju članov strokovne komisije p
V primeru vloge za preskok naziva se zahteva postopek v skladu s 4. odstavkom tega člena. 17. člen Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca se začne na prošnjo kan
Datum:____________ IZJAVA Spodaj podpisani/-a _________________________ prosim, da se postopek izvolitve izpelje po »Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sod
6. člen Pri presoji ustvarjalnosti kot merila za izvolitev oziroma ponovno izvolitev v naziv se upoštevajo kandidatova znanstvena, raziskovalna ali umetniška in strokovna dejavnost. 7. člen Pri presoj
Za četrto izvolitev (po devetih letih) pa je potreben doktorat znanosti. V primeru, da imajo kandidati izobrazbo druge stopnje, pridobljeno po študijskih programih, sprejetih po juniju 2004, so lahko
4. V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor: • ima strokovna dela, ki dokazujejo uveljavitev kandidata na področju, za katerega želi biti izvoljen; • ima ustrezno bibliografijo, ki obsega
6. člen Pri presoji ustvarjalnosti kot merila za izvolitev oziroma ponovno izvolitev v naziv se upoštevajo kandidatova znanstvena, raziskovalna ali umetniška in strokovna dejavnost. 7. člen Pri presoj
• • • • Za izvolitev v naziv izredni profesor se zahteva najmanj mentorstvo pri enem zaključenem magisteriju ali drug ustrezen prispevek v skrbi za raziskovalni naraščaj: ! mentorstvo podiplomski št
