PVCare - Strategije za preventivno konserviranje dediščine iz poli(vinil klorida)

Strategije za preventivno konserviranje dediščine iz poli(vinil klorida)

Šifra projekta: N1-0241 (C)
Vodja projekta: prof. dr. Matija Strlič
Financiranje: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Obdobje financiranja: 1. 1. 2022 – 31. 12. 2024

Člani projektne skupine 

Opis projekta

V številnih zbirkah sodobne umetnosti prevladujejo sintetični polimeri, zato postajajo pomemben problem pri ohranjanju. Raziskave so pokazale, da lahko PVC predstavlja 13 % vseh plastičnih predmetov v takih zbirkah in da celuloza acetat, celuloza nitrat in PVC predstavljajo 40 % vseh predmetov, ki so v slabem stanju. Z vpeljavo novih sintetičnih materialov se bo njihova razširjenost v prihodnosti povečevala, zato je potrebno razumevanje procesov v PVC kot enem od treh glavnih “problematičnih” polimerov v zbirkah.

Slika 1. Primeri ikoničnih umetniških in oblikovalskih predmetov iz PVC. Levo: Essuie-mains / Hygiène de l'art, 1971 (inv. št. AM 2006-114), v sredini: Fauteuil Blow, 1967 (inv. št. AM 2007-1-38), desno: Plafonnier, 1968 (inv. št. AM 2007-1-5) iz MNAM, Centre Pompidou, Pariz, Francija.

V okviru projekta bodo raziskovalci analizirali procese razgradnje zbirk, raziskali mehanizme razgradnje PVC v zgodovinskih objektih z uporabo številnih spektroskopskih, kromatografskih, oslikovalnih in mikroskopskih tehnik ter razvili vrsto modelov za oceno poškodb v PVC. Posebej zanimivi so procesi, ki vodijo do obarvanja, lepljivosti površine in razpok pri pogojih dolgotrajnega skladiščenja. Osrednja raziskovalna hipoteza je, da je mogoče na osnovi razumevanja in modeliranja povezave med hitrostjo razgradnje (kemijsko ali mehansko), okoljskimi pogoji in sestavo materiala določiti smernice preventivnega konserviranja PVC.

Z raziskovalnimi skupinami na Jagelonski univerzi, Inštitutu Jerzy Haber Poljske akademije znanosti in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani sodelujejo raziskovalci iz Cricoteke (Krakov), Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (Ljubljana) ter Centra Pompidou (Pariz). Projekt bo pokazal učinke tudi v okviru Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS), prek katere bodo inovativne metode in orodja v okviru infrastrukture ponujene globalnim uporabnikom.

 

Cilji

Opisati temeljne zakonitosti in povezave med kemijsko razgradnjo in mehanskimi poškodbami PVC ter na podlagi teh informacij razviti preventivne smernice za ohranjanje dediščine iz poli(vinilklorida) - PVC.

  • Pregled realnih predmetov z uporabo neporušnih analiznih metod za določanje sestave materiala ter za določanje obsega poškodb z merjenjem barve in kvantitativnim določanje aditivov na površini in z merjenjem obsega razpok v zgodovinskih predmetih. To bo omogočilo jasen vpogled v razširjenost škodnih procesov;
  • Poglobljene znanstvene raziskave na več kot 70 realnih zgodovinskih vzorcih PVC, da bi pridobili podatke o sestavi in razgradnji. S temi natančno karakteriziranimi vzorci bodo opravljeni poskusi pospešene razgradnje pri različnih pogojih, da bi ocenili hitrost razgradnje;
  • Na podlagi razgrajenosti realnih vzorcev kvantificirati celokupno škodo in razviti modele, tj. škodne funkcije, ki kvantitativno opisujejo razmerje med stopnjo razgradnje, okoljskimi pogoji in sestavo vzorcev;
  • Določiti scenarije za preventivno konserviranje in preučiti, kako je moč znižati stopnjo razgradnje pri različnih kombinacijah okoljskih parametrov.

Rezultati

Rezultati raziskav bodo objavljeni v odprtem dostopu.

Reference

[1] F. Coppola, N. Brown, F. Amicucci, M. Strlič, A. Modelli: Non-destructive collection survey of the historical Classense Library. Part II: Conservation scenarios. Herit. Sci. 2020, 8, 89.

[2] K. Kruczała, M. Łukomski, Ł. Bratasz, A. Kłosowsk, A. Gołąb, A. Borcuch, Z. Sojka: Investigations into Aging of Plastic Artefacts, In: 5th Meeting X-Ray and Other Techniques in Investigations of the Objects of Cultural Heritage, 2014, Krakow, Poland.

[3] N. Bell, M. Cassar, M. Strlič: Evidence for Informed Preservation Planning and Advocacy: A Synoptic View. Stud. Conserv. 2018, 63, 8–14.

[4] M. Strlič, D. Thickett, J. Taylor, M. Cassar: Damage functions in heritage science. Stud. Conserv. 2013, 58, 80–87.