Raziskave olfaktorične dediščine: zajem, rekonstrukcija in konserviranje vonjev zgodovine

Mednarodni arhiv vonjav predmetov kulturne dediščine

Šifra projekta: N1-0228 (C)
Vodja projekta: prof. dr. Matija Strlič
Financiranje: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Obdobje financiranja: 1. 12. 2021 – 30. 11. 2024

Člani projektne skupine 

Člani mednarodnega svetovalnega odbora

  • dr Cecilia Bembibre (UCL)
  • prof. dr. Inger Leemans (KNAW)
  • dr. William Tullett (ARU)

Opis projekta

V primerjavi z drugimi čutili ima čut za vonj trenutno le majhno vlogo pri sporočanju dediščine in zgodovine, čeprav je vonj temeljnega pomena za človekovo fizično in čustveno zaznavanje okolja ter ravnanje z njim. Olfaktorični prikazi v muzejih so še vedno redki, tudi zato, ker še ni razvit sistem karakterizacije, reprodukcije in ohranjanja vonjav zgodovinskih predmetov. 

V okviru projekta bodo raziskovalci analizirali vonje desetih zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk ter poskušali oceniti zgodovinski pomen teh vonjev. V laboratorijih bodo opravili številne kemijske analize hlapnih snovi, ki jih oddajajo predmeti in sestavljajo njihove vonjave. Hkrati bodo opravili zgodovinske analize predmetov, kar bo odprlo prostor novim interpretacijam. Med projektom bodo poskušali raziskovalci znanstveno reproducirati prepoznane vonjave, celoten postopek pa bodo tudi dokumentirali, kar jim bo veliko pomoč pri razvoju Odotheke, knjižnice muzejskih in zgodovinskih vonjev.

V okviru projekta bo raziskan vpliv razgradnje lignina na materiale na osnovi celuloze v dveh “ekstremnih” kontekstih: med kompostiranjem in dolgoročno okoljsko degradacijo. Posebej zanimivi so produkti razgradnje in spremenljivke, ki vplivajo na poti razgradnje. Rezultati študije bodo omogočili boljše razumevanje parametrov, ki vplivajo na biorazgradljivost materialov bogatih z ligninom ter na razumevanje vpliva lignina na dolgoročno razgradnjo papirja v zbirkah kulturne dediščine.

Z raziskovalnima skupinama na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Ekonomski univerzi v Krakovu sodelujejo kustosi in konservatorji iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in Narodnega muzeja v Krakovu.

Slika 2. Tobačnica slovenskega pesnika Franceta Prešerna iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (foto: Tomaž Lauko, objavljeno z dovoljenjem). Vonjave bodo analizirane, katalogizirane, reproducirane in prikazane v veččutnih muzejskih razstavah

Cilji

Projekt sledi naslednjim ključnim ciljem:

  • Opredeliti in reproducirati vonjave izbranih zgodovinskih predmetov iz zbirk Narodnega muzeja v Krakovu in Narodnega muzeja Slovenije;
  • Preučiti zgodovinski pomen in katalogizirati vonjave z namenom razvoja arhiva Odotheka;
  • Raziskati, kako je mogoče takšne vonjave prikazati učinkovito in varno, ter preučiti dodano vrednost olfaktorične izkušnje za interpretacijo predmetov in obiskovalce.

Izvedba/Faze projekta

V okviru projekta ODOTHEKA bo na podlagi izbranih študij primerov, tj. 5 predmetov iz Narodnega muzeja v Krakovu (Muzeum Narodowe w Krakowie) in 5 predmetov iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (Narodni muzej v Ljubljani), razvita metoda za arhiviranje vonjav dediščine. Pristop bo vključeval zgodovinsko vrednotenje, kemično analizo in reprodukcijo vonja:

  • Zgodovinsko vrednotenje bo upoštevalo kulturno in zgodovinsko vrednost zadevnega predmeta ter pomen olfaktoričnih informacij za splošno razlago predmeta v njegovem zgodovinskem kontekstu. Zgodovinske pripovedi se bodo razvijale kot informacije za prikaz olfaktoričnih predmetov in kot sestavni del arhivskega zapisa;
  • S kemijsko analizo bodo opredeljene sestavine vonja predmeta in določene tiste hlapne organske spojine (VOC), ki sestavljajo vonj. Hlapne organske spojine bodo vzorčene na sorbentu v obliki tanke žice (SPME) ali v ozkih cevkah, napolnjenih s sorbcijskim materialom, kot je Tenax®, čemur bo sledila kromatografija/masna spektrometrija (GC/MS) z olfaktorno detekcijo;
  • Olfaktorska karakterizacija prek človeških nosov je bistvenega pomena za opisovanje, preučevanje in poustvarjanje pristnega zgodovinskega vonja. Skupine ocenjevalcev bodo ocenjevale izvirne in reproducirane vonjave. Ocenjevalci bodo ocenjevali intenzivnost vonja in hedonični ton, na podlagi česar bo mogoče vonj in njegovo kemično sestavo dokumentirati z uporabo zgodovinskega kolesa vonjav, ki sta ga razvila Bembibre in Strlič (2017).

Rezultati

Rezultati raziskav bodo sproti objavljeni.

Reference

[1] Bembibre, C., & Strlič, M. (2017). Smell of heritage: a framework for the identification, analysis and archival of historic odours. Heritage Science, 5(1), 1-11.

[2] G. Pastorelli, S. Cao, I. Kralj Cigic, A Elnaggar, M. Strlič: “Development of dose-response functions for paper degradation by multivariate regression”, Polym. Degrad. Stab. 168 (2019) 108944.

[3] K. Curran, M. Underhill, J. Grau-Bove, T. Fearn, L. T. Gibson, M. Strlič: ”Sniffing out Decay: classifying degraded modern polymeric museum artefacts by their smell”, Angew. Chem., 57 (2018) 7336-7340.

[4] M. Strlič, J. Thomas, T. Trafela, L. Cséfalvayová, I. Kralj Cigić, J. Kolar, M. Cassar: “Material Degradomics: on the Smell of Old Books”, Anal Chem. 81 (2009) 8617-8622